Pri založbi Beletrina je izšel romaneskni prvenec Katje Perat Mazohistka, zgodba o močni in odločni ženski v času secesijskega Dunaja. Jela Krečič je po romanu Ni druge spisala še Knjigo drugih, posvečeno "vsem neprebranim knjigam". Založba je poskrbela tudi za ponatis kultnega mladinskega romana Ferenca Molnarja iz leta 1906 Dečki Pavlove ulice.

Katja Perat je v romanesknem prvencu v resnično zgodovinsko ozadje političnih, družbenih in kulturnih razmerij 19. stoletja umestila zgodbo mlade in odločne ženske Nadežde Moser. Dogajalni čas in prostor je secesijski Dunaj, Nadežda pa po besedah avtorice spremne besede Mance G. Renko pooseblja vse v zgodovini spregledane ženske.

Kot so pojasnili pri založbi, je Mazohistka psevdoavtobiografski roman, ki postpostmodernizem vrača modernizmu, predvsem pa je zgodba o Avstro-Ogrski na prelomu stoletij, ki poskuša razmisliti o mejah ženske želje in svobode na ozadju narodnostnih, razrednih in spolnih napetosti v imperiju, ki se svojega propadanja še ne zaveda povsem.

Roman je po besedah urednika Urbana Vovka zanimiv s treh plati. Avtorica je ohranila dovršen in duhovit slog ter poantiranost iz predhodnih pesniških zbirk. Izbira psevdoavtobiografske pripovedi s kombiniranjem fikcije in dejstev ji omogoča deskriptivnost, po drugi strani pa izrekanje na ravni metafor. Ljubezenska zgodba v romanu pa kaže na brezizhodnost ali komaj izhodnost ženske v tedanji patriarhalni družbi.

Avtorica je na predstavitvi povedala, da je tema romana povezana z njenim doktorskim študijem, saj se ukvarja tudi s srednjeevropskim modernizmom. Ob tem je pripomnila, da bi ji bilo zelo težko napisati roman, ki bi si ga morala v celoti izmisliti.

Sprehod mimo ljubljanskih vedut, ki jih poznamo vsi
Če je roman Katje Perat na neki način dunajski roman, je roman Jele Krečič po besedah odgovornega urednika in direktorja Beletrine Mitja Čandra ljubljanski roman, ker "na neki način gradi mitologijo ljubljanskega prostora". Knjiga drugih prinaša zgodbe ljudi različnih generacij in profilov iz Ljubljane, katerih usode odločilno zaznamuje skrivnostna knjiga, ki si jo med seboj izmenjujejo, a je ne preberejo.

Neprebrana knjiga je "kriva" za ljubezen med igralko Ano in študentom Tinetom, za to, da se odnos med naključnima gospema Hedo in Veroniko razvije v iskreno prijateljstvo, za to, da simpatično zmedena družina Kaprič ne razpade povsem.

Knjiga, ki jo imaš ves čas namen prebrati, pa ti nikoli ne uspe
Knjiga drugih je posvečena knjigam, ki jih nihče ne bere, je povzela izvršna urednica založbe Špela Pavlič in dodala, da avtorica najrazličnejše like, od nekajmesečnega dojenčka do 80-letne gospe, verodostojno poveže. Zgodbo poganja neprebrana knjiga, podobno kot zgodbo v filmu poganja Hitchcockov MacGuffin – objekt, ki nima pomena, zaznamuje življenje skupine ljudi, je pojasnila avtorica.

Beletrina je 111 let po prvi objavi v madžarskem izvirniku in ob 140. obletnici rojstva Ferenca Molnarja poskrbela tudi za ponatis njegovih Dečkov Pavlove ulice, mladinskega romana "težke kategorije", kot ga je označil pisec spremne besede Andraž Gombač. "Nisem še srečal človeka, ki bi roman prebral, pa ne bi vedel, kaj se v njem zgodi. Tako se nas je dotaknil," je dejal.

Kot je pojasnila Špela Pavlič, je knjiga prvič v slovenščini izšla z izvirnimi ilustracijami, pripoved so na novo jezikovno pregledali ter uskladili pisno normo z današnjimi standardi, niso pa posegali v besedišče.