Pod okriljem založbe Družina je izšla prva papeževa knjiga v slovenskem jeziku Odprt um in verujoče srce, o njegovem življenju in osebnosti pa je mogoče prebirati v delih - Frančišek: Papež s konca sveta ter Frančišek: Življenje, ideje in misli.
Odprt um in verujoče srce obsega nabor nagovorov, ki jih je imel Frančišek še kot buenosaireški nadškof Jorge Mario Bergoglio za škofe, duhovnike in redovnike. Gre za govore, ki jih je podpisal v štirih desetletjih, čeprav za marsikaterega datum nastanka ni znan. Po besedah Franca Rodeta je v nagovorih mogoče razbrati, kako je papeža zaznamovala jezuitska, t. i. ignacijanska duhovnost. Vendar ne nastopa kot klasičen jezuit, ampak z metodami, ki so bližje duhovnosti sv. Frančiška Asiškega, čigar ime si je nadel kot papež.
Nenavaden papež, kot ga je opisal Rode, v govorih citira tako sv. Frančiška kot Ignacija Lojolskega ter druge svetnike. Ob Lojolskem omenja duhovne vaje, pri čemer uporablja tudi Ignacijevo vojaško izrazoslovje iz 16. stoletja. Prav tako povzema besede nekaterih svojih predhodnikov, teologov in pisateljev. Presenetljivo veliko pa v nagovorih, ki jih je prevedla Damjana Pintarič, po Rodetovih besedah govori tudi o hudiču.
Rode podpisuje predgovor knjige ameriškega avtorja Thomasa J. Craughwella Frančišek: Papež s konca sveta. Zanimivo in berljivo delo, kot pravi, prinaša papežev življenjepis s številnimi mladostniškimi fotografijami, dotika se tudi obdobja pred Frančiškovim pontifikatom in začetek njegovega papeževanja. H knjigi, ki jo je prevedla Klementina Logar, je dodan pogovor s kardinalom Rodetom o konklavu.

Odraščanje v dostojanstvenem uboštvu
Podobno tudi delo italijanskega časnikarja Andree Tornisellija Frančišek: Življenje, ideje in misli prinaša "simpatično predstavitev" nekdanjega kardinala, pravi Rode. V delu, ki ga je prevedel Stane Zore, lahko spoznamo družino italijanskih migrantov v Argentini, ki je bila "dostojanstveno uboga". Prebiramo lahko tudi o Bergoglijevem življenju od mladosti, študija v Nemčiji do obdobja, ko je postal provincial jezuitov v Argentini.
Oznaka konservativen ali progresiven papež bi bila preveč enoznačna, saj bo po Rodetovem mnenju Frančišek razočaral pripadnike obeh smeri. "Konservativci" mu že očitajo, da uničuje papeški dvor, je preveč preprost in da nima intelektualnega potenciala prejšnjega papeža, "progresivci" pa ne bodo dočakali odprave celibata, duhovnic, potrditve splava in istospolnih porok, meni Rode.