O zgodovini, pravzaprav o zgodovinskem romanu, je tekla beseda v Klubu Cankarjevega doma, kjer sta se v okviru cikla pogovorov Literarni dialogi: Slovenija – Španija srečala Andrés Neuman in slovenski pisatelj Andrej Blatnik. Na pogovoru, ki ga je povezovala novinarka Tanja Lesničar Pučko, sta se oba strinjala, da je zgodovinski roman vedno izgovor, da bi spregovorili o sedanjosti.
Popotovanje v zgodovino in nazaj
Neuman lahko to potrdi iz prve roke, saj prizna, da je njegova knjiga Popotnik stoletja, ki sta jo El Pais in El Mundo razglasila za enega petih romanov leta 2009, natanko to. Delo, ki je pri nas izšlo v prevodu Nine Kovič (založba Učila), je postavil v 19. stoletje, znotraj katerega raziskuje migracije, multikulturalizem, jezikovne razlike, emancipacijo žensk in preoblikovanje spolnih vlog. Z romanom, ki mu je prinesel tudi nagrado alfaguara in nagrado španske literarne kritike, je želel sabotirati zgodovinski roman in dokazati, da se romani ne morejo dogajati v preteklosti, temveč vedno v sedanjosti avtorjevih ali bralčevih misli. Zaradi tega, pojasnjuje, se zgodba dogaja v izmišljenem mestu v Nemčiji s fiktivnimi liki, ki pa razpravljajo o dejanski zgodovini in umetnosti.
Neumanovo tezo je Andrej Blatnik povzel z besedami, da je to, ne glede na to, ali postavimo določeno literarno delo v preteklost ali prihodnost, vedno nekakšen izgovor, da bi govorili o sedanjosti.
Dobrodošli v 19. stoletju 2.0
Kaj imata skupnega 19. in 21. stoletje, da je prvo izgovor za odpiranje vprašanj drugega? "Vsi pravijo, da je bilo 19. stoletje počasno, vendar je to daleč od resnice. To je bilo najhitrejše stoletje, stoletje železnice in množičnih medijev," pravi Neuman. "Danes pravzaprav živimo v 19. stoletju 2.0," nadaljuje in poudari, da se je Evropa 'zafrknila' že v obdobju Napoleona Bonaparteja oziroma po njem ter da lahko v debatah s prve polovice 19. stoletja prepoznamo podobna vprašanja, s katerimi se Evropa spoprijema danes.
Andres Neuman, ki se je leta 1977 rodil v Buenos Airesu v glasbeni družini, je na literarni prizorišče odločno stopil že s prvim romanom Bariloche. V reviji El Cultural so ga hvalili kot enega izmed odkritij leta, za svoje pisanje pa je bil nagrajen tudi z nagrado herralde. Dela literata, ki se podpisuje tudi pod pravljice, aforizme in knjigo o Latinski Ameriki, je mogoče prebirati v desetih jezikih.
Literarni opus Andreja Blatnika obsega 12 knjig, ki so izšle v Sloveniji, in 21 tistih, ki jih je izdal v tujini, med temi dve zbirki kratkih zgodb v španščini - Menjave kož in Zakon želje. Gostila ga je vrsta literarnih festivalov, za svoje delo pa je bil večkrat nagrajen, med drugim z nagrado Prešernovega sklada za zbirko Zakon želje. Deluje tudi kot profesor založništva na Filozofski fakulteti in kot urednik pri Cankarjevi založbi.
Naslednji večer cikla napovedujejo za 17. maja, ko bosta o svojem delu spregovorila Jaime Siles in Svetlana Makarovič, z njima pa se bo pogovarjal Boris A. Novak.