O bolj živahnem, družabnem in mednarodnem 1. knjižnem sejmu, ki letos v središče postavlja Francijo, smo se pogovarjali z urednico Fokusa Renato Zamida in predsednikom odbora knjižnega sejma Zdravkom Kafolom. Poleg tega, da ima letošnji knjižni sejem, ki vrata odpira od 25. do 29. novembra, nov koncept ima tudi novo zunanjo podobo na podlagi Mustrovih počlovečenih likov Trdonje in Lakotnika, ki sta se imenitno vključila v estetiko novih medijev in sodobnih grafičnih smernic. Kot pravi Kafol, s tem začenjajo ''serijo avtorskih celostnih podob sejma, ki jih bodo nadaljevala vrhunska imena slovenske likovne in ilustratorske scene''.

Kafol meni, da si Ljubljana ''zasluži mednarodni knjižni sejem'', kar jih je tudi spodbudilo k širjenju obzorij. ''V prihodnje bomo sejem internacionalizirali s konceptom mest, pokrajin in držav gostij. Pravi mednarodni sejem nastaja leta in leta le s širokim družbenim konsenzom in podporo mestne administracije. V letu, ko Slovenija oddaja kandidaturo za državo gostjo na Frankfurtskem knjižnem sejmu, s toliko večjim pričakovanjem izvajamo svoje prve korake v tej smeri.''

Francija trenutno bolj aktualna, kot bi si želeli
Več o samem Fokusu in njegovi gostji Franciji ter že kar zvezdniških imenih – Pascal Bruckner, Jacques Rancière in Frederic Beigbeder – , ki bodo gostovala, pa je povedala Renata Zamida. ''Sejem se želi pozicionirati ne le kot ključni knjigotrški oz. prodajni knjižni dogodek leta, temveč tudi kot literarni, zato je širjenje vsebin in programov naravno in nujno – predvsem takih, ki so namenjeni razvoju občinstva. Sejem je želel že nekaj let svoj prostor odpreti za mednarodne razstavljavci in avtorje, a za to ni našel pravega recepta, kar je bilo najbolj očitno ob lanskem poskusu s tujimi razstavljavci.''

Kot pravi Zamida, so se zastavljenih ciljev lotili resno in so takoj začeli pogovore z več potencialnimi kandidati. Pri organizaciji Fokusa je sodeloval Francoski inštitut, kjer so idejo ''o Franciji kot sejemskem fokusu sprejeli z odprtimi rokami. Zaradi nedavnih dogodkov v Parizu pa je francoski fokus postal celo bolj aktualen, kot bi si želeli …'' Francoski inštitut bo imel na knjižnem sejmu tudi svojo stojnico v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma, vsakega izmed napovedanih avtorjev pa bo mogoče tudi videti in slišati v Cankarjevem domu: Brucknerja v sredo 25. 11., Rancièreja v četrtek 26. 11. In Beigbederja v soboto 28. 11.

Avtorji, ki se tako ali drugače dotikajo teme terorizma
''Idejo o Franciji kot sejemskem fokusu so na Institutu sprejeli z odprtimi rokami in predvsem se je izkazalo, da je odlično izhodišče zanjo napovedan izid določenih novih naslovov francoskih avtorjev pri slovenskih založbah, '' dodaja Zamida, ki tudi meni, da so imena, ki so za občinstvo privlačna, zmeraj ključna. Pri dogovarjanju z avtorji za obisk so bile odločilne predvsem založbe, kjer so njihova dela izdana (Modrijan kot založnik Brucknerjevega Pridnega sinka in MASKA, ki je izdaja knjigo Jacquesa Rancierja).

''Kot običajno je treba tudi malce sreče in naklonjenosti zvezd, da se ti obiski izidejo in nadvse ponosni smo, da bomo obiskovalcem letošnjega sejma poleg izvrstnih domačih avtorjev lahko v živo predstavili tudi tri izjemne mednarodne goste in naključje je hotelo, da se vsi trije osrednji avtorji fokusa s svojimi deli in/ali javnimi nastopi tako ali drugače dotikajo teme terorizma ….'' dodaja Zamida.

Od knjig do filmov, glasbe in kulinarike
Nastop osrednji treh gostov je sicer središče letošnjega Fokusa, ki pa ga v celoti sestavlja ''okoli dvajset različnih prireditev, pri čemer niso vse zgolj literarne''. Kot pravi Zamida, ''predstavitev Francije sega tudi na polje kulinarike, založništva kot panoge oziroma stroke, glasbe, animiranih filmov … Čeprav poudarek tudi v prihodnje ostaja na knjigah, je želja za prihodnja leta, da bi bile predstavitve različnih regij, držav, morda tudi mest čim bolj pestre, kar se umetniških zvrsti tiče, a bo veliko odvisno od finančnih zmožnosti tako sejma kot sodelujočih partnerjev. Vsi dogodki letošnjega francoskega fokusa so za obiskovalce brezplačni, kar je pri nas vse preveč samoumevno. Uprizoritvene umetnosti, glasba, razstave ... vse to so običajno finančno zahtevni projekti.''

V okviru programa so organizatorji predvideli tudi za stroko pomembne dogodke, ki se jih letos udeležujejo predstavnice francoskih založb Zulma, AUZOU in L'ecole des loisirs in bodo v okviru Založniške akademije predstavile programe svojih založb.