Knjigo o eni največjih slovenskih opernih pevk po drugi svetovni vojni, ki bo izšla pri založbi Pro-Andy, je njen avtor nedavno predstavil v ljubljanski operni hiši, v kateri je pevka delovala več desetletij. Knjiga bo s priloženo CD-ploščo izšla predvidoma v času novembrskega knjižnega sejma.

"Iz 200 kilogramov gradiva je nastala 530 strani obsežna knjiga"
Pri ustvarjanju biografije je pisec izhajal iz življenjepisa, ki ga je napisala sama. Objavljen je bil v reviji Opera, večji del gradiva pa je našel v njeni zapuščini pri pravniku Marku Kambiču, je povedal na predstavitvi. "Iz 200 kilogramov gradiva je nastala 530 strani obsežna knjiga," ki jo sestavljajo štirje deli.

Pripoved se začne v Trebnjem in vodi prek šolanja in študija v Ljubljani, okupacije in odhoda v italijansko taborišče Gonars do sprejema v ljubljansko operno hišo leta 1944. Od takrat se je Košir osredotočil na začetek njene pevske kariere do odhoda v pokoj leta 1972, na njene podvige na drugih področjih, saj je po upokojitvi veliko nastopala na prireditvah in snemala za arhiv RTV Slovenija ter predavala, v zadnjem delu pa je zbral statistiko in koledar dogodkov.

"59 vlog v 49 različnih operah, na odru ljubljanske Opere je nastopila več kot tisočkrat, opravila je več kot 200 gostovanj na 75 različnih prizoriščih doma in po svetu," je Marko Košir opisal statistiko Vilme Bukovec. Izvedla je tudi 46 koncertov s Slovensko filharmonijo ter radijskim in mariborskim orkestrom.

Celo Pehta v trebanjski postavitvi Kekca
S posebno ljubeznijo je nastopala na Dolenjskem, kjer je bila med drugim celo Pehta v trebanjski postavitvi Vandotovega Kekca, je še povedal na predstavitvi.

Sorodna novica Slovo slovenske operne primadone Vilme Bukovec Kambič

Pogosto je nastopala na radiu, kjer ima posnetih deset celotnih oper, med katerimi so Dvoržakova Rusalka, Ero iz onega sveta Jakova Gotovca, Kozinov Ekvinokcij in dvakrat Foersterjev Gorenjski slavček, vrsto odlomkov iz oper in operet, arij in duetov ter slovenskih narodnih pesmi.

Štiri velike vloge njene kariere
V monografiji je Košir poudaril štiri opere: Straussovo Salomo, ki ji "ni ustrezala niti po značaju niti po glasu, a je ustvarila umetniško kreacijo, ki so jo sijajno ocenili na gostovanju", Ocean Danila Švare in njeno vlogo Mariet, Janačkovo Katjo Kabanovo in Šostakovičevo opero Katarina Izmajlova. "Nekdo, ki v svoji karieri poje samo te štiri vloge, je napravil že dovolj," je dejal Košir.

Eno od poglavij pa se obrača k njenim kolegom in sodobnikom, tako pevcem kot dirigentom, Boženi Glavak, Sonji Hočevar, Zlati Gašperšič Ognjanović, Mirku Poliču, Samu Hubadu in Bogu Leskovicu.

Leta 2015 je bila gostja v oddaji Ponedeljkovo dopoldne z Ljerko, oddajo lahko poslušate spodaj.