Žižkovi vici (Ste že slišali tistega o Heglu in negaciji?) so izšli pri založbi Totaliteta, Žižek pa je prispeval tudi predgovor. Foto: Založba Totaliteta
Žižkovi vici (Ste že slišali tistega o Heglu in negaciji?) so izšli pri založbi Totaliteta, Žižek pa je prispeval tudi predgovor. Foto: Založba Totaliteta
Hiša
Cankarjeva založba je v tem letu izdala romaneskni prvenec režiserke Ivane Djilas, naslovljen Hiša. Foto: Cankarjeva založba
Švrk in preizkusi za policijske pse
Prigode pasjega detektiva Švrka so izšle pri založbi Miš. Foto: Založba Miš

Pogosto so prav vici bližnjica do filozofskega uvida, najsi gre za freudovske, vulgarne, ponarodele ali nekorektno vzhodnoevropske. Žižkove slovenske in prevedene filozofske šale (Ste že slišali tistega o Heglu in negaciji?) so po novem vse pod eno streho. Gre namreč za zbirko šal, kot jih je navajal in interpretiral v svojih delih, za slovensko izdajo pa je filozof sam napisal tudi predgovor. Iz njegovih objavljenih del in še neobjavljenih rokopisov jih je prvi zbral norveški pesnik Audun Mortensen. Že obstoječe slovenske prevode je poiskal in priredil Stojan Pelko, ki je obenem tudi prevedel nove.

Slavoj Žižek zaseda mesto enega najvplivnejših svetovnih mislecev in za sinonim za provokativno in pronicljivo misel. Sam se najraje predstavlja kot heglovski komunist. Njegova področja delovanja so (lacanovska) psihoanaliza, politična filozofija in nemški idealizem, v svojih delih pa se loteva najrazličnejših tem, od politične apatije sodobnega življenja do šale o možu, ki se boji, da ga bo pojedla kokoš, od etičnega junaštva Keanuja Reevesa v filmu Hitrost do tega, kako straniščne školjke razkrivajo narodovo dušo. Bil je učenec in je interpret Jacquesa Lacana, piše pa o fundamentalizmu, ljudski toleranci, politični korektnosti, globalizaciji, subjektivizaciji, človekovih pravicah, Leninu, mitih in Alfredu Hitchcocku. Napisal je več kot 50 knjig, na stotine člankov in sodeloval pri številnih filmih.

Romaneskni prvenec režiserke Ivane Djilas
Roman Hiša v središče postavlja družino, ki si zaradi kredita in nerednih prihodkov ne more več privoščiti svoje hiše. Treba jo bo prodati in se evakuirati, preden bo prepozno. Junakinja, ki vzame stvari v svoje roke, kaj hitro spozna, da ne bo šlo zlahka. Prodaja doma odpira tudi širša vprašanja o družbeni krizi, ki kaj zlahka preraste tudi v družinsko krizo. V romanu, polnem pikrega humorja, se bodo zagotovo prepoznali številni bralci, so prepričani pri založbi.

Režiserka Ivana Djilas se podpisuje pod okoli 50 gledaliških predstav, od katerih jih je polovica za otroke in mladino. Njeno gledališko delo je zelo raznoliko, v njem rada uporablja različna izrazna sredstva in meša odrske žanre: lutkovne, glasbene, plesne, pripovedne. Je tudi publicistka, piše v glavnem o enakih možnostih in sprejemanju drugačnosti.

Kakšni so podjetniški potenciali nacionalnega programa kulture?
Dušan Hedl se v svojem novem delu sprašuje, kakšna je povezava nacionalne kulture in podjetniške uspešnosti v Sloveniji. V raziskavi se posveča primerjalnemu študiju mednarodne literature, obdela aktualni nacionalni program kulture (NPK) 2014-2017 in njegovega predhodnika NPK-ja 2008-2011, izpelje hipoteze in zagovarja spremembe v kulturni politiki in javnih institucijah v kulturi. V zaključkih predlaga izboljšave, kot so spremembe pri nadzornih organih javnih zavodov, spremembe v upravljanju in spremembe v pristopu NPK-ja, prehod iz kulture organizacije javnih institucij v organizacijsko kulturo zasebnih organizacij in konkretne spremembe v kulturni politiki.

Dušan Hedl je magister poslovnih ved. Na področju kulture deluje vse od leta 1977, najprej se je uveljavil kot glasbenik, tekstopisec, pozneje pa še kot likovni kritik in organizator kulturnih prireditev. Pomemben je njegov prispevek pri soustanavljanju kulturnih institucij v Mariboru. Je tudi publicist, v raziskovalnem delu pa se posveča kulturni politiki in podjetništvu v kulturi. Avtor upa, da bo s to novo raziskavo spodbudil nacionalno okolje k izdelavi orodij v kulturni politiki, ki bo vodila k uspešnejši, učinkovitejši in kreativni družbi v mednarodnem okolju.

In še knjiga o puhastem pasjem detektivu
Tudi psi imajo aspiracije! Protagonist knjige Švrk in preizkusi za policijske pse je kuža, ki sanja, da bo postal policijski pes: pogumen, bister in hiter, natančno tak, kot ga potrebuje policija. A tu je manjša težava - Švrk je ljubka puhasta pasja kepica. Prihaja iz družine pasjih lepotcev, ki so zmagovali na pasjih razstavah in starši mu dopovedujejo, naj se odpove sanjam, saj za policijskega psa ni primeren. A Švrk se ne da. Čeprav se zaveda, da njegov videz ni pravi za ta poklic, se odloči izkazati se na preizkusih za policijske pse. Zelo se potrudi in skoraj mu uspe. A vendarle za policijskega psa izberejo večjega in močnejšega kandidata. Švrku pa zaradi njegovega nastopa na preizkusih ponudijo službo policijskega psa pod krinko.

Lesley Gibbes je avstralska pisateljica otroških knjig, med katerimi je kar nekaj nagrajenih. Po poklicu je učiteljica. To je njena prva knjiga v slovenskem prevodu, za kar je poskrbela Meta Osredkar, knjiga pa je opremljena z ilustracijami Stephena Michaela Kinga.