Letos so izbirali iz manjšega števila knjig esejev kot običajno. Nominirane knjige so si med seboj zelo različne, skupno pa jim je, da gre v glavnem za esejistične kolumne, razen v primeru Štefančiča jr., ki je knjigo o Cankarju napisal kot zbirko esejev v enem zamahu, je na novinarski konferenci pojasnila članica žirije Ifigenija Simonović.

Eseji, zbrani v knjigi Podaja v prazno Boštjana Narata (Založba Pivec), so motivno in tematsko raznoliki. Vso to raznolikost pa združuje prepoznaven avtorjev duktus, dosleden miselni pristop, ki iz tematske razpršenosti prepričljivo ustvari enovito esejistično zbirko, piše v utemeljitvi. Kopica aluzij in sklicev – odkritih in prikritih – kaže na avtorjevo široko filozofsko, literarno, teoretično razgledanost, ki pa ima bolj vlogo zanesljivega ozadja in ne duši inventivnosti njegovih esejističnih uvidov.

Luka Novak je s knjigo esejev Polje gastronomije: od racionalizma prek absolutizma do družabnih omrežij (Totaliteta) je po besedah žirije prišla na naš trg "kot nekaj z drugega planeta", prek prve izdaje v francoščini, ki pa je za slovenskega bralca na novo napisana, ne le prevedena. V njej je precej avtorefleksije, spominov na bivanje v drugih državah, primerjalnih ugotovitev in tudi duhovitih dovtipov, s čimer avtor knjigo odlepi od faktografskega sociološko-antropološkega razpravljanja in ji daje osebno esejistično noto.

Marcel Štefančič jr. je z delom Ivan Cankar: eseji o največjem (UMco) po prepričanju žirije napisal knjigo esejev o branju, o vrtanju po Cankarjevih delih, o svojem osebnem srečanju z opusom vrhunskega pisatelja. Nameni se Cankarja prebrati od A do Ž, napove, da mu bo "skakal v besedo", kar počne odločno, odkrito in neobremenjeno, piše v utemeljitvi. Avtor se močno upre na film, kar ne preseneča, saj je neprekosljiv poznavalec filmske produkcije ter v Cankarjevem pisanju prepoznava vrhunsko sposobnost slikanja zgodb in izpisovanja podob.

Esejistična knjiga Urbana Vovka Kdo drug in kje drugje: eseji in razprave (2008-2018) (LUD Literatura) ni nastala po vnaprej določenem načrtu, temveč so vanjo uvrščene večinoma spremne besede k delom vidnejših slovenskih ustvarjalcev ali pa besedila, ki so bila objavljena v spletnem okolju. V njej Vovk morda najpristneje pokaže svojo zavezanost literaturi, ko na podlagi svojih dolgoletnih uredniških izkušenj in izkušenj na področju promocije knjige ter branja kritično pogleda na "stanje stvari" v današnji literaturi in vsem, kar je z njo povezano, piše v utemeljitvi.

Uroš Zupan po besedah žirije tudi v knjigi Ene in drugi: (lepljenka) (LUD Literatura) ne more in ne želi skriti dejstva, da je pesnik, ki bere poezijo in o njej piše z ljubeznijo. Toda v nominirani zbirki umetnik ne piše zgolj o poeziji, svojem raison d'etre, ampak tudi o prozi in glasbi. Knjiga je poklon množični kulturi, predvsem pa poeziji. O njej pripoveduje spominsko, intimno, anekdotično, hkrati pa se ne ustraši performativnih izjav, ki v njegovem zapisu izzvenijo kot konstativi, kot dejstva na sebi.

Žirija

Člani žirije so še Manca Košir, Mateja Komel Snoj, Marko Golja in Tomo Virk. Nagrajenec bo znan 25. septembra v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma.

Lani je Rožančevo nagrado prejel Jasmin B. Frelih za zbirko Bleda svoboda, ki je izšla pri Cankarjevi založbi.