Stanovanje ob Tržaški cesti v Ljubljani, ki je hkrati tudi studio in delavnica za oblikovanje keramike, je posebno iz preprostega razloga: skoraj vsak kos pohištva je bil narejen po meri, prav tako pa so lastniki uporabili les iz gozda, ki ga je morala družina prodati, zaradi tretje osi, državnega infrastrukturnega projekta gradnje avtoceste, ki bo nekoč povezala severni in jugovzhodni del Slovenije. Nova cesta je bila projektirana ravno skozi gozd ...

"Od nekdaj sem si želela uporabiti domač les, ki je rastel v tem gozdu, a se oče s tem lesom ni hotel kaj dosti ukvarjati, pravzaprav je že skoraj podpisal pogodbo za prodajo zemljišča skupaj z gozdom na njem. Težko ga je bilo prepričati, da se drevesa najprej posekajo in šele nato proda zemljišče," pove lastnica Anja.

Kot popolni laiki glede sečnje in gozdarjenja so se novopečeni lastniki hlodovine začeli informirati o postopkih predelave lesa, med drugim s prebiranjem različnih člankov in knjig ter se posvetovati z mizarji, arhitekti ter tudi z izvajalci sečnje in lastniki žag. "Na koncu procesa smo obdržali le toliko smrekovega lesa, kot smo ga potrebovali za prenovo studia, in okoli 20 kubičnih metrov lepših hrastov. Vse hlode smo nažagali na plohe in deske. Hrast se zdaj počasi suši v vinogradu na Trški gori, smreka pa se je preoblikovala v pohištvo studia."

Arhitektka Sanja Premrn, ki je v preteklosti preuredila tudi interier kraške gostilne Tonca, je stanovanje z zavidljivim 4,2 metra visokim stropom na željo lastnice prenovila v stanovanje in studio z galerijskim delom, ki je v celoti izdelan iz masivnega smrekovega lesa.

Največji izziv arhitektke pri sami zasnovi meščanskega stanovanja, ki je med letošnjimi prejemniki nagrade Big See Zavoda Big, je bila predvsem tlorisna zasnova. "Ker je bila kuhinja že umeščena, smo ji morali druge prostore racionalno prilagoditi. Prav tako je bilo v stenah veliko niš in stebrov, ki smo jih poskusili z opremo zakriti in izravnati," pojasni Sanja Premrn in doda, da je navdih za notranjo opremo črpala predvsem iz same zgradbe.

"To je meščanska hiša na Tržaški cesti, ki je bila leta 1887 zgrajena v neoklasicističnem slogu in kar kliče po štukaturah, profiliranih omaricah in parketu, položenem v obliki ribje kosti."

Zasnova prostora je bela lupina, v barvo katere so odete vgradne omare v ozkem hodniku in nizke omarice v dnevni sobi, ki jo je arhitektka dopolnila z masivnejšimi kosi, kot sta zelena počivalnika, sicer družinska dediščina, in temno barvo.

Dnevna soba je eklektičen preplet visokih stropov, lesenega parketa in na novo izdelanih vgradnih omar, obarvanih na granitno črno barvo, ki jih zastirajo težke zavese, pred katerimi stoji masivna jedilna miza iz orehovega lesa, ki sta jo imela naročnika že od prej.

"Temne zavese in omare ustvarijo žlahten ambient in poudarijo visoke strope, vendar nismo želeli pretiravati, zato smo jih kombinirali z belimi omaricami. Poleg tega ima stanovanje veliko naravne svetlobe, pa tudi sicer je razsvetljava zelo premišljena." Arhitektka se je odločila za razpršeno in točkovno osvetlitev prostorov, "saj se izogibam postavitvi enega stropnega svetila, kot je bilo v navadi včasih". Nad fotelj v dnevni sobi je tako izobesila svetilo Tilna Sepiča Eclipse, ki postaja emblematičen kos slovenskega oblikovanja, nad jedilno in kavno mizico pa tanka in nevpadljiva svetila tulčaste oblike.

Keramični studio oblečen v smreko

Pri opremi studia, ki je razdeljen na galerijski del ob vhodu, v drugem pa sta vreteno in peč za žganje keramike, je bila logika nekoliko drugačna, saj je "barvno in oblikovno pravo nasprotje stanovanja". Zaradi dela z naravnim materialom je studio oblečen v les smreke, ki je "iz gozda naročnice". Vse stene, podest z nizko mizico, police za sušenje izdelkov so izdelani iz lesa, pri čemer so stenski ometi iz apnenca, strop pa iz gline.

Ob prenovi studia so na stenah odkrili tudi sto let staro poslikavo, ki so jo delno ohranili, in sicer z umestitvijo v krog. "Ta odločitev je bila povsem Anjina: stenska poslikava v krogu se ji je zdela kot okno, ki je vez s preteklostjo stavbe. Tudi sicer je bila ta prenova res tankočutna, predvsem zaradi same zgodovine zgradbe in njene lokacije."