Sorodna novica Kako je s prepisovanjem v umetnosti in po kakšnih merilih je delo plagiat?

V Slovenskem narodnem gledališču (SLG) Celje so nedavno s sporeda umaknili komedijo Borisa Kobala, saj gre za plagiat oziroma zgolj prevod dela La prova generale (Generalka) italijanskega avtorja Alda Nicolaja izpred več kot 40 let.

Kobal je namreč leta 2017 besedilo Profesionalci espe poslal na natečaj za izvirno slovensko komedijo, kjer je med pogoji tudi ta, da so "moralno in pravno za izvirnost komedije odgovorni avtorji", so zapisali v celjskem gledališču. Predstava v režiji Jaše Jamnika je premiero doživela novembra lani.

Upravnica celjskega gledališča Tina Kosi je pojasnila okoliščine umika predstave. Potem ko so bili 9. januarja opozorjeni, da gre zgolj za prevod Nicolajevega dela, se je po natančnejšem pregledu izkazalo, da gre res zgolj za prevod z nekaj okrajšavami, predvsem tam, kjer se je izvirnik nanašal na razmere, vezane na Italijo oziroma na konkreten čas dogajanja v izvirniku.

"Ne vidim potrebe po sestanku z njim."
Sledilo je pisno obvestilo Kobalu, v katerem ga je gledališče pozvalo, da odgovori na očitke. V ponedeljek so prejeli Kobalov odgovor, ki je gledališče pozval k čimprejšnji in mirni rešitvi zadeve. Predlagal je tudi sestanek z upravnico celjskega gledališča.

"Ne vidim potrebe po sestanku z njim. Predstavo, ki smo jo igrali dva meseca, smo že umaknili s sporeda. Z zadevo smo seznanili avtorsko agencijo Slovenije, ministrstvo za kulturo in celjsko občino," je dejala Kosijeva in napovedala, da bodo odslej morali vsi avtorji podpisati dodatno izjavo o resničnosti avtorstva.

V SLG-ju Celje so zato odpovedali že napovedane predstave, naredili samoprijavo pri zastopnikih avtorskih pravic Alda Nicolaja v Italiji. Oni so jih napotili, da naj zadeve uredijo prek agencije za avtorske pravice za Slovenijo, ta pa je stopila v stik z agentom v Italiji.

Prepoved uprizarjanja te komedije
Včeraj je sledila ureditev glede vprašanja avtorskih pravic. Gledališče bo moralo zaradi samoprijave avtorski agenciji Slovenije plačati samo sedem odstotkov tantiem za do zdaj odigrane predstave, kar nanese nekaj več kot 3.000 evrov. Gledališče je dobilo tudi prepoved uprizarjanja te igre v prihodnosti in tako so tudi predstavo, ki na gostovanju stane 3.000 evrov, v ponedeljek že umaknili s sporeda.

Predstavo so seveda umaknili tudi s programa letošnjih Dnevov komedije, na katerih zdaj ne bodo imeli lastne predstave. Imena osebe, ki je celjskemu gledališču razkrila Kobalov plagiat, Tina Kosi danes ni želela razkriti. Dejala je le, da prihaja iz kulturniških krogov.

Boris Kobal je bil deležen 13 tisoč evrov bruto avtorskega honorarja. Prodanih so imeli že 15 predstav v naslednjih dveh mesecih, v škodo pa vključujejo tudi avtorske honorarje za te predstave, ki so jih morali odpovedati in jih bodo zdaj poskušali nadomestiti z drugimi predstavami. Za kazen zaradi plagiata pa je v tem primeru pristojna italijanska agencija za avtorske pravice, in ne gledališče.

Drugo vprašanje pa je večja premoženjska korist, ki je bila pridobljena iz neupravičene uporabe avtorskih pravic, in tako bo gledališče zaradi izplačila avtorskega honorarja podalo kazensko ovadbo. Tako bodo od Kobala terjali povrnitev 13 tisoč evrov bruto, ki jih je prejel kot avtor sporne komedije.

Razpisnih pogojev ne bodo spreminjali
Kosijeva je pojasnila tudi, da pogojev razpisa za izvirno slovensko komedijo, imenovanega Komedijsko pero, ne bodo spreminjali, saj je v razpisnem besedilu že zdaj navedeno, da je med pogoji tudi ta, da so "moralno in pravno za izvirnost komedije odgovorni avtorji".

Tina Kosi je dejala, da s Kobalom ne bodo več sodelovali, in dodala, da jo je zadeva močno presenetila. Tudi igralci in režiser Jamnik so po njenih besedah razočarani, saj so v predstavo vložili dva meseca dela.

"Kam bi prišli, če bi drug drugega ves čas preverjali"
Tina Kosi, ki jo čaka še seja sveta zavoda celjskega gledališča, se je danes srečala tudi z ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom, s katerim sta podala skupno izjavo. Odzvala se je med drugim na očitke, zakaj dramaturgi v gledališču niso ugotovili, da gre za besedilo avtorja iz sosednje države. "Tudi Madžarska je naša sosednja država. Sama madžarsko ne znam. Večina Slovencev madžarsko ne zna. Kako naj torej preverjamo sodobna madžarska besedila, ki obstajajo? Na Hrvaškem je nekaj deset plodnih avtorjev, ki ves čas pišejo dramska besedila, v Italiji jih je še več. Aldo Nicolaj sam je napisal 125 dramskih del. Nemogoče je, da imamo vse te zgodbe v svoji glavi," je dejala.

Tina Kosi še pravi, da je prav tako nemogoče, da bi katera od agencij preverjala in sistematično pretresala dramska besedila. Avtorska agencija Slovenije denimo ureja zgolj pravnoformalna razmerja med ustvarjalci predstave na eni in ustvarjalci dramskih besedil na drugi strani. Kam bi prišli, če bi drug drugega ves čas preverjali, se je vprašala in pri tem poudarila pomen osnovnega zaupanja in moralne drže med gledališči na eni in avtorji na drugi strani.

Prešiček: "To je moralna zaveza vsakega avtorja"
Z njenimi besedami se je strinjal tudi Prešiček, ki je večkrat ponovil, da ni naloga gledališča in njegovega vodstva, da bi preverjali, ali je nekdo res poslal izvirno avtorsko delo. "To je moralna zaveza vsakega avtorja," je poudaril. Avtorske pravice so jasno določene skozi zakonodajo. "Upam, da bodo organi, ki so za to pristojni, to uredili in ukrepali, kot veleva zakon."