Med njegove najbolj znane gledališke igre se uvrščajo Roka roko umije, obe pa obraz ter Hudobni dobrotniki.

Jacinto Benavente y Martinez se je rodil 12. avgusta 1866 v Madridu. Bil je najmlajši izmed treh otrok matere Venancie Martinez in očeta Mariana Benaventeja, priznanega pediatra. Oče je oboževal drame Williama Shakespearja in svoje zanimanje za gledališče prenesel tudi na otroke.

Nesojeni pravnik
Jacinto Benavente je začel študirati pravo na univerzi v Madridu, vendar je po očetovi smrti študij opustil in se posvetil pisanju esejev, skečev in časopisnih prispevkov, veliko pa je tudi potoval. Od leta 1899 je urejal literarno revijo Vida Literaria, nato pa še satirični list Madrid Comico.

Njegove komedije so satiričen odsev vsakdanjega življenja. Napisal je 171 različnih del, ki obsegajo tako komedije kot tudi kmečke drame in igre za otroke, ki so v takratnem času v prvih desetletjih 20. stoletja prevladovali na španskih odrih. Njegov dramski opus vključuje dela, kot so Gospodinja, Grešno ljubljena, Za nebo in oltarje ter Neverjetno.

Dramatik je živel s svojo materjo vse do njene smrti. Nikoli se ni poročil, saj je svoje življenje posvetil izključno potovanjem in dramatiki. Leta 1913 je postal član Španske Akademije. Njegova poznejša dela so se obračala k sentimentalnosti in konservatizmu, zaradi česar so številni mlajši pisatelji protestirali, ko je Benavente leta 1922 prejel Nobelovo nagrado za književnost.

V Stockholm po Nobelovo nagrado ni prišel
Dodeljena mu je bila zaradi "veselega načina, na katerega je nadaljeval slavno tradicijo španske dramatike", kot je bilo zapisano v utemeljitvi. Podelitve nagrade se dramatik ni udeležil, saj je bil tedaj ravno na potovanju po Južni Ameriki in ZDA. Nagrado je v njegovem imenu sprejel španski ambasador na Švedskem.

Dramatik je umrl 14. julija 1954 v Madridu. V slovenščini sta dostopni njegovi deli Sobotna noč ter Ideali in koristi.