Ekipa Akademskega državnega baleta Borisa Eifmana je pred uprizoritvenim večerom spregovorila o predstavi. Pomočnica generalnega direktorja baletne hiše Maja Janson je povedala, da predstave njihovega gledališča, za katerim je 40 let delovanja, temeljijo na delih ruskih klasikov.

O Čajkovskem, njegovem geniju in duševnih stiskah
Predstava, ki bo na sporedu nocoj in v sredo ob 20. uri v Cankarjevem domu, se navezuje na priznanega ruskega glasbenega romantika, gre pa za drugo različico postavitve, ki so jo prvič uprizorili leta 1993 in z njo prepotovali svet. Na odru bodo predstavili tako njegovo življenje in delo kot tudi njegove notranje stiske. Po besedah plesalca Olega Markova, ki bo odplesal vlogo Čajkovskega, je v predstavi poudarek na njegovi duši in duševnosti ter stiskah, ki jih je premagoval, ko je ustvarjal svoje velike kompozicije.

V četrtek bo v Cankarjevem domu nastopil argentinski tenorist Marcelo Alvarez, ki je na ljubljanskem poletnem festivalu prav tako že gostoval. Za njegovo odkritje sta zaslužna Giuseppe Di Stefano in Luciano Pavarotti, ki sta ga spodbudila, da je prodal vse premoženje in se zaradi operne kariere preselil v Evropo.

Leta 1995 je mednarodno debitiral z vlogo Elvina iz Bellinijeve opere La Sonnambula v beneškem gledališču La Fenice, nato ga je glasbena pot vodila na odre svetovnih opernih hiš in do sodelovanj s številnimi priznanimi dirigenti, kot so James Levine, Zubin Mehta, Claudio Abbado, Riccardo Muti in Riccardo Chailly.

Ob gospodarski krizi kultura prva na udaru
Na pevsko pot je stopil pri 33 letih in vztrajal kljub dopovedovanju drugih, da je za začetek kariere prepozno. Moral se je hitro učiti, vodila pa ga je želja po napredku, je povedal novinarjem. V kulturnih ustanovah se je sicer v tem času veliko spremenilo, opaža, tudi zato, ker je ob gospodarskih krizah kultura prva, ki je prikrajšana za sredstva. Posledično imajo več vaj za manj denarja, in to v krajšem času, zaradi česar je delo umetnikov napornejše. Ob tem je izrazil pohvalo mestom, kot je Ljubljana, ki se trudijo, da bi ohranila oziroma pridobila s pomočjo umetnosti.

Alvarez je ob spremljavi Orkestra Zagrebške filharmonije pod taktirko Constantina Orbeliana ljubljanskemu občinstvu pripravil arije iz del francoskih opernih skladateljev ter arije iz tradicije belkanta in verizma.

Festivalski teden bo sklenila ponovitev izvirnega slovenskega muzikala Vesna. Muzikal, ki so ga po istoimenskem filmu o nedolžni mladostni ljubezni in njenih preizkušnjah soustvarili režiser Vojko Anzeljc, libretist Janez Usenik, koreograf Miha Krušič in avtor glasbe Matjaž Vlašič, bo prva predstava na prenovljenem odru Križank. Uprizorili jo bodo 24. avgusta oziroma ob morebitnem slabem vremenu večer pozneje. Po besedah producenta Gorazda Slaka gre za nekoliko spremenjeno in izboljšano predstavo, ki je nastala kot plod spremljanja odzivov iz občinstva.

Brlek: "Stavba srednje šole za oblikovanje in fotografijo je statično neprimerna"
Križanke so s prenovo dobile nov oder, novo pododrje, orkestrsko jamo z akustičnimi paneli, v kateri lahko sedi do 100 glasbenikov, novo hidravliko za spuščanje in dviganje odra, novo napeljavo ter prenovljeno tonsko in lučno kabino. Streha pa bo morala, kot pravi direktor in umetniški vodje Festivala Ljubljana Darko Brlek, še nekoliko počakati. Ob tem je poudaril, da je stavba srednje šole za oblikovanje in fotografijo statično neprimerna in bi jo bilo treba obnoviti, da bi streho lahko vpeli nanjo. Od pristojnih pričakuje "resen razmislek" o tem, ali bodo v njej upali začeti pouk, da se - glede na slabo stanje - "ne ponovi kakšna Genova". Brlekova želja tako je, da bi se v prihodnjem letu dogovorili za prenovo stavbe šole, da bi ta prišla v upravljanje Festivala Ljubljana, zavod pa bi na ta način pridobil nujne prostore za tehniko in vaje oziroma vse, kar potrebujejo avditoriji, kot so Križanke.