V Srbiji, kjer naj bi vsi vedeli, da so pomembne funkcije v kulturnih institucijah in kulturnih svetih podeljevane glede na pripadnost posamezni politični stranki, sta se Pelevićeva in Marković lotila pogumnega družbenega eksperimenta. Včlanila sta se v sedem političnih strank, ki se za glasove volivcev potegujejo ravno na današnji dan: Demokratsko stranko Srbije, Združene regije Srbije, Socialdemokratsko stranko, Demokratsko stranko, Liberalno demokratsko stranko, Srbsko napredno stranko in Socialistično stranko Srbije. Kot program kulturne politike sta strankam predložila tekst Znanje in propaganda Hitlerjevega ministra za propagando Josepha Goebbelsa iz leta 1928 – program, v katerem sta spremenila zgolj tri besede: ime "Hitler" sta nadomestila z ustreznim imenom voditelja posamezne stranke, "nacionalsocializem" z ideologijo posamezne stranke, besedo "propaganda" pa s pojmom "politični marketing". Vseh sedem strank je govor, tokrat naslovljen Ideja – Strategija – Pokret, sprejelo pozitivno in obema umetnikoma v zameno za sodelovanje v stranki ponudilo različne pozicije na čelu javnih gledališč ali v odborih.
Cenzura v nacionalnem teatru
Kako je to mogoče? Goebbels, ki je po drugi svetovni vojni postal eden najpogosteje objavljanih tehnokratov tretjega rajha, da so iz fonda avtorskih pravic financirali sodne obrambe nacističnih zločinov, neonacistična gibanja in protiizraelske aktivnosti, je bil poznan kot izreden pisec propagandnih govorov. Njegov govor temelji na izpostavljanju kulta osebnosti vodje, birokratskem jeziku, ponuja pa tako splošno in abstraktno vsebino, da ga lahko prenesemo praktično na kakršno koli idejo. Stranke besedila niso prepoznale, so ga pa sprejele odprtih rok, LDP ga je celo objavila na svoji spletni strani, kar kaže, da je politični marketing postal skorajda edina vsebina, ki stranke še zanima.
"Če niste član stranke, ste nič. Včlanite se v stranko."
"Stalno sva si prizadevala opozarjati, da je to umetniški projekt. Midva sva dramatika, in ne preiskovalna novinarja, vseeno pa sva hotela spregovoriti o stvareh, ki jih najini stanovski kolegi dobro poznajo, čeprav jih nikoli niso podprli z dokazi. V določeni stranki sem sama recimo bila uvrščena na kadrovski seznam za direktorico Ateljeja 212. Ni pomembno, za katero stranko gre, saj so bile do neke mere vse odprte za tovrstna napredovanja," je dejala Pelevićeva za srbski tednik Vreme.
Pelevićeva in Marković ponujenih funkcij nista sprejela, celoten razvoj dogodkov, komunikacijo s strankarskimi funkcionarji, njuno dogovarjanje in vse video- ter tekstovne materiale pa sta dokumentirala in jih uporabila v bralni uprizoritvi Oni žive. Ta naj bi se odvila na odru Jugoslovanskega dramskega gledališča v Beogradu, a se je vodstvo gledališča pozneje premislilo in projekt zavrnilo, saj naj ne bi bil dovolj "provokativen in umetniško relevanten", kar pa je sprožilo številna vprašanja, ali ne gre v resnici le za cenzuro. Bralno uprizoritev sta nato izvedla v Domu omladine, današnja uprizoritev v Gledališču Glej pa bo začela sedmi festival Preglej na glas. Dramsko besedilo, video- in tekstovne materiale sta zbirala tudi na spletni strani projekta.
Več Janezov, bližji cilj?
Festival se bo nadaljeval z dokumentarno predstavo Več nas bo, prej bomo na cilju Janeza Janše, Janeza Janše in Janeza Janše, ki bo v Stari elektrarni na sporedu 10., 11. in 12. maja ob 21. uri. Predstava je sprehod po različnih stopnjah in vidikih spremembe imena in njenih posledic (javnih in relacijskih ter intimnih) za raziskavo, kako v zahodni kulturi pojem osebnega imena sovpada z vprašanjem identitete osebe oziroma se od njega razlikuje. Združuje različna mnenja in poglede (od intervjuvanih na ulici, do politikov, teoretikov in strokovnjakov s področja sodobne umetnosti, prava in številnih drugih družbenih sfer), povezane z vprašanji, kot so identiteta in identifikacija, mnoštvo in množenje, ime kot vmesnik med zasebnim in javnim ter osebno ime kot znamka.
Kaj je dramaturgija?
Svojo raziskavo lastnega poklica bo v avtorskem prvencu Kladivo ali pinceta? 20. maja v Gledališču Glej predstavila dramaturginja Simona Hamer, ki se je skozi različne performativne forme potopila v raziskovanje "praktične dramaturgije znotraj samega gledališkega dogodka in iskanja svoje (dramaturške) pozicije v ustvarjalnih procesih ter širše v slovenskem gledališkem prostoru".
Zaključna gostija bo kanibalistična
Festival se bo končal 26. maja z uprizoritvijo gostija ali zgodba o nekem slastnem truplu ali kako so se roman abramovič, lik janša, štiriindvajestletna julija kristeva, simona semenič in inicialki z.i. znašli v oblačku tobačnega dima po dramskem tekstu Simone Semenič. Uprizoritev, ki je letos prejela Šeligove nagrade za najboljšo predstavo 42. Tedna slovenske drame po izboru žirije in nagrado za najboljšo predstavo po izboru občinstva, je režiser Primož Ekart (Zavod Imaginarni) postavil v zasebnem stanovanju za vsega šest gledalcev. Ti se v intimnem vzdušju za isto jedilno mizo ob postreženem truplu srečajo z igralcema Brankom Jordanom in Ivo Babič, ki odigrata po več likov. Nekonvencionalno besedilo, v katerem imajo glavno vlogo didaskalije, pripoveduje o gostiji, na kateri se s truplom z Vzhoda, žrtvijo verske in politične vojne, pogostijo vsi drugi v naslovu našteti liki, skozi to pa se dotika predvsem delitve med Zahodom in Vzhodom (bolj z vidika mentalitete kot geografije), med tistimi, ki žrejo in tistimi, ki so požrti, ter predvsem naše odgovornosti. "Komorna, pretresljiva, izčiščena in globoko izpovedna predstava, ki zanjo tudi gledalci prispevamo svojo odgovornost in svoje ime," so zapisali člani žirije na TSD-ju.