Andrej Kurent (1931) spada v tretjo generacijo novoustanovljene igralske akademije po drugi svetovni vojni in je zagotovo eden izmed najpomembnejših za zagon repertoarja ljubljanske Drame, so v Združenju dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) zapisali v obrazložitvi.

Od Romea do Fausta, od Matička do Kaligule
V nadaljevanju so zapisali še, da ni sodeloval zgolj pri naših prvih filmih, bil je tudi eden tistih izbrancev, ki so soustvarjali slovensko eksperimentalno gledališko prizorišče. Igral je v številnih vodilnih in karakternih vlogah, od Shakespearovega Romea do Goethejevega Fausta, od Matička do Kaligule.

Poleg izvrstno odigranih gledaliških, filmskih in radijskih vlog je še posebej slovel kot sijajen govorec, kar je vodilo k poznejšemu poučevanju študentov na akademiji. Kurentovo igralsko mojstrstvo je slovenska in jugoslovanska kritika z občudovanjem označevala kot odlično, intenzivno in ekspresivno.

Neizbrisen pečat na gledališki krajini
Dramaturginja Livija Pandur (1959) prejme letošnje priznanje veliki bršljanov venec. V ZDUS-u so jo označili kot "snovalko, premišljevalko, ohranjevalko in vsestransko gledališko ustvarjalko, ki je s svojim delom neizbrisno zaznamovala slovensko in širšo gledališko pokrajino".

Glavnina njene gledališke poti je povezana z opusom njenega brata, prezgodaj umrlega Tomaža Pandurja. Kot so še zapisali v obrazložitvi: "Čeprav je bil kot režiser in izrazito karizmatična osebnost vso njuno skupno pot v ospredju oz. pred očmi javnosti izpostavljen predvsem on, je neprecenljiv delež k njegovim predstavam s svojimi zamislimi, subtilnostjo in pronicljivo mislijo prispevala Livija Pandur."

Bajan, Referent in Branilec
Igralec Aljoša Ternovšek (1972) prejme nagrado za vlogo Bajana v avtorskem projektu Stenica v režiji Jerneja Lorencija, za vlogo Referenta v predstavi Pesmi živih mrtvecev avtorja režiserja Matjaža Zupančiča ter za vlogo Branilca v Terorju Ferdinanda von Schiracha v režiji Eduarda Milerja.

Igralec je suveren v vsaki vlogi, zmeraj iščoč in presenetljiv v transformacijah, natančen v karakterizacijah ter nemirnega in raziskovalnega duha. Gre za igralca, ki z vsako vlogo znova odkriva nove plasti svojega igralskega izraza, so še zapisali pri ZDUS-u.

Kreon, Hvastja, Žan Govekar in Olaf Rasmundsen
Igralec Jurij Zrnec (1978) prejme nagrado za vlogo Kreona v Sofoklejevi Antigoni v priredbi Žanine Mirčevske in v režiji Eduarda Milerja, za vlogo Hvastje v Cankarjevih Hlapcih v režiji Janeza Pipana ter za vlogi Žana Govekarja in Olafa Rasmundsena v Korunovem Svetem možu v režiji Matjaža Zupančiča.

"Jurij Zrnec je zrel karakterni igralec s širokim razponom raznolikih, odlično odigranih vlog in ustvarjalec najbolj zahtevnih vlog slovenske in tuje dramske literature," so zapisali v obrazložitvi.

Povezovanje različnih zvrsti odrskih umetnosti
Igralec in plesalec Ivan Peternelj (1968) prejme nagrado bršljanov venec za leto 2017. Stanovsko društvo mu jo namenja za koreografijo v predstavi Svetlane Makarovič in Jureta Novaka Pasja procesija, za režijo in koreografijo predstave Sergeja Sergejeviča Prokofjeva Peter in volk ter za režijo predstave Oscarja Wilda Jetniška balada.

Po mnenju žirije ZDUS-a vse tri predstave dokazujejo, da gre za izjemnega odrskega umetnika, ki omogoča povezave med različnimi zvrstmi odrskih umetnosti in udejanja vrline ter veščine, ki se izrazijo v umetniških kreacijah izjemno širokega spektra.

Vsa omenjena priznanja bo Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo v torek ob začetku Tedna slovenske drame v Kranju.