Saint-Saëns si je svoje najuspešnejše glasbenogledališko delo sprva zamislil kot oratorij, potem pa ga je libretist Ferdinand Lemaire prepričal, da jo preoblikuje v opero. Posledično je delo glasbeno izredno zahtevno, zato jo je irski dirigent Robert Houlihan, ki je v mariborski Operi sodeloval že lani pri uprizoritvi Čarobna piščal, nekoliko prilagodil. "Ko pevec samo stoji, je lažje. Pri operi pa se morajo stalno premikati in poleg petja delati še kaj drugega," pravi. Uskladitev vseh teh elementov je za dirigenta velik izziv, razlaga, torej najti ravnotežje med glasbo in liki na odru.

Čeprav je vrsto let živel in ustvarjal v Franciji z izjemo posameznih arij, nikoli ni naneslo, da bi se lotil tega opernega dela. S Fournyjem še nista sodelovala, a sta se tukaj zelo dobro ujela. "Že takoj na začetku mi je povedal, da se ne želi vmešavati v glasbo. Nekateri drugi režiserji to namreč počnejo," je povedal. Houlihana veseli, da uprizoritev ostaja tankočutna, da ni toliko poudarka na nasilju ali seksualnosti, kot je značilno za nekatere druge novejše uprizoritve te opere. Prevlada mogočnih zborov v prvem in tretjem dejanju daje operi oratorijski značaj, sicer pa vse dogajanje večinoma temelji na treh likih.

Opera temelji na znani biblični zgodbi o judovskem heroju Samsonu, ki podleže čarom lepe Filistejke Dalile. V vlogi Samsona bo nastopil gostujoči francoski solist Jean-Pierre Furlan, v vlogi Dalile pa stalna članica mariborskega opernega ansambla, argentinska mezzosopranistka Guadalupe Barrientos.

Soočenje dveh močnih osebnosti
Kot pravi režiser Fourny, sicer umetniški direktor Opere in gledališča Metz Metropole, kjer bo delo na repertoarju čez dve leti, je za te vloge nujno, da so pevci tudi igralci in da so močne značajske osebnosti. "Jean-Pierre in Guadalupe sta to odlično opravila. Z njima imamo na odru soočenje dveh močnih likov," je dodal. Medtem ko vloga Samsona spada med konvencionalne velike vloge junaških tenorjev, je vloga Dalile komponirana za mezzosopran in se uvršča med "skrivnostne" ženske like.

Marko Japelj si je scenografijo zamislil kot spreminjajoče se panoje in visoke stolpe, ki omogočajo hitro prehajanje prizorišč dogajanja iz enega v drugega. "Zgodba Samsona in Dalile se lahko dogaja v katerem koli času, zato nismo želeli preveč realistične scene," je pojasnil Fourny, ki je v Mariboru že večkrat delal, med drugim lani pri muzikalu My Fair Lady.

Redko na slovenskih odrih
Opera Samson in Dalila je bila po koncertni praizvedbi v Nadvojvodskem gledališču v Weimarju leta 1877 prvič uprizorjena marca 1890 v francoskem Rouenu. V slovenskem prostoru spada med redkeje uprizorjene opere. Prvič so jo uprizorili v ljubljanskem Deželnem gledališču leta 1898, zadnja produkcija pri nas pa je bila koncertna izvedba Samsona in Dalile ob 400-letnici rojstva operne zvrsti marca 2007 v Cankarjevem domu.