Zakaj delam vse več in več za vse manjše in manjše plačilo in vse manj in manj pravic?; Moram sprejeti vse, samo da obdržim delo? Moram biti hvaležen, da sploh imam delo?; Kdaj sem nehal ljubiti svoje delo?; Zakaj sem nehala sanjati o drugačnem delu? To je le nekaj vprašanj, ki jih postavljata Saška Rakef in Jasmina Založnik, avtorici predstave ABCDE_F, v kateri tematizirata delo, delovne razmere, možnosti, načine dela, naš odnos do dela in pomen ter vrednost dela – na kratko: kaj delamo, kako in zakaj.
V času, ko je na tisoče ljudi brez dela, kopica drugih pa dela non stop, ko so delovne razmere potisnjene do skrajnih meja nemogočega, ko delo postaja vedno bolj avtomatizirano in še ustvarjalnost nima dovolj časa, da se izvije iz kalupov običajnega in predvidenega, posamezniki – delavci pa vedno bolj popredmeteni, ko se z delom ne moremo preživljati ali delamo celo brez plačila in se zdi, da skoraj nihče več ne uživa v delu, so vprašanja, ki jih izpostavljata avtorici in izvajalki, brez dvoma izrazito aktualna.
Saška Rakef in Jasmina Založnik jih s pomočjo glasbenikov (Jelena Milojević, Uroš Jezdić in Vanja Dizdarević) izrišeta v subtilno poetični, ambientalni in minimalistično izčiščeni zvočni pripovedi, ki temelji na ritmu besed in glasbe. Ogibata se obilju besed in namesto tega s skrbno grajeno pripovedjo izrisujeta podobe (delovnega) vsakdana in z mehkobo zvočne krajine v zatemnjenem prostoru ustvarjata varno okolje za doživetje izkušnje, v kateri se razprejo paradoksna občutja o naravi in razmerah dela.
Predstavo ustvarjata po principu, ki spominja na radijsko igro. Izvajalki sedita v zadnji vrsti avditorija med občinstvom, od koder glas napolni prostor. Bistvena tako postane skupna izkušnja – izvajalk ne vidimo, a sta kljub temu med občinstvom in njegov neizvzeti del. V ozadju odra so šibko osvetljeni glasbeniki, "navodilo" za spremljanje predstave pa subtilno podaja luč Davida Orešiča, ki "pod žaromete" postavlja prazno okroglino sredi odra. Odrsko dogajanje je tako učinkovito premaknjeno na obiskovalce same, na tisto, kar se odvije ob našem poslušanju besed in glasbe ter prisluškovanju vmesnih praznin, povezav, barv in občutij, ki nam jih te vzbujajo.
Fragmentirana pripoved prinaša okruške konkretnih delovnih situacij in procesov, okleščenih podrobnosti, ki pa jih zlahka prepoznamo po osnovni misli, razpoki posameznega delovnega načina ali razmerja. V to vpleteta še zgodbo osebnega ustvarjalnega popotovanja, zajeto tudi v naslovu – njun realni proces ustvarjalnega dela od začetne ideje do finalizacije končne predstave, pri čemer črke abecede v naslovu označujejo producente predstave in tudi vse tiste, s katerimi je bil dogovor o koprodukciji zaradi različnih razlogov prekinjen ali odpovedan.
Ostrina okleščene pripovedi, besed, ki sporočajo le bistvo posamezne situacije, kratkih besednih zvez in necelovitih povedi ter ne nazadnje tematike do ljudi neprijaznih delovnih razmer se ves čas dopolnjuje z mehkobo besed, zvočnih učinkov besednih figur, vračanja in ponavljanja, zatemnjene atmosfere in spremljajoče glasbe. V celotnem ambientu prevladajo prav mehkoba, nekakšna blagost in melodičnost celotne ritmične strukture, ki pripoved predstavijo kot neprestani tek življenja, s svetlimi in temnimi trenutki, tok, katerega del so tako dane razmere kot naše odločitve, kako se odzvati in sodelovati v njih, a se pri tem izogne morebitnemu dramatiziranju, jamranju, žalosti ali jezi. Zdi se, da v takšnem pristopu lahko prepoznamo celo kritiko, a ne v običajnem razumevanju, temveč izraženo kot alternativo, ki grob, vedno prehiter in priganjajoč pulz sveta, pulz sistema in dela transformira, ga upočasni, zbrusi in si ga ponovno prisvoji kot radostno človeško dejavnost in ustvarjalnost.
Vse to podpira tudi glasba (avtorica glasbe je Jelena Milojević v sodelovanju z Urošem Jezdićem in Vanjo Dizdarevićem), ki v sledenju, napovedovanju in podpori besednega ritma in sporočila meša različne žanre.
In še za konec. "Konec " obstaja tudi v svojih nadaljevanjih in v različnih alternativah. Avtorici, ki sta predstavo ustvarili tudi po navdihu z zgodbami in izkušnjami posameznikov različnih profilov, poklicev in okolij, vprašanj s predstavo nikakor ne zapirata, niti ne končujeta. Posameznike vabita, da na spletni strani projekta delijo svoje izkušnje dela, dileme, mnenja, izzive. Odpiranje vprašanj o delu in delovnih razmerjih pa nadaljuje tudi kontaktna radijska nanizanka Peta izmena, ki bo do konca leta na prvem programu Radia Slovenija vsako sredo ob 21.05.