Pravzaprav so Mrtve duše delo treh prodornih umov. Puškin je bil tisti, ki je idejo sprva predal Gogolju, ta pa se je nato s "prekletim" romanom, ki ni hotel zgoreti, kot niso hoteli zgoreti rokopisi Bulgakova v Mojstru in Margareti, ukvarjal vse do smrti. Zamislil si ga je v treh delih, po zgledu Dantejeve Božanske komedije, vendar so se v celoti ohranil samo prvi del in fragmenti drugega.
Mihail Afanasjevič Bulgakov je nato prvi del romana in fragmente iz drugega dela Mrtvih duš združil z odlomki iz dveh Gogoljevih povesti (Rim in Nevski prospekt) ter naredil avtorsko inovativno in odrsko izjemno slikovito adaptacijo.
Trgovanje z mrtvimi dušami
Zgodba pripoveduje o prijetnem možu prijetne zunanjosti Čičikovu, ki se domisli izvirnega načrta, kako priti do bogastva. Od posestnikov, ki gospodujejo nad tlačani, odkupuje duše kmetov, ki so umrli v obdobju po zadnjem popisu prebivalstva, novega popisa pa še ni bilo.

Posestniki morajo do vložitve novih revizijskih seznamov zanje plačevati davke, kot da bi bili živi. Te duše bi nato "naselil" v oddaljeno gubernijo, jih pri državni banki zastavil, za vsako dušo prejel 100 rubljev in nato izginil. S svojo malce nenavadno trgovsko ponudbo se je Čičikov ustavljal pri posestnikih, ki so tako in drugače sodelovali v metafizični kupčiji.
V predstavi kot gost nastopa Aleš Valič, ob njem igrajo člani mariborske gledališke hiše Vlado Novak, Matevž Biber, Mateja Pucko, Miloš Battelino, Bojan Maroševič, Davor Herga, Ivica Knez, Nataša Matjašec Rošker, Maša Žilavec, Viktor Meglič, Peter Boštjančič, Nejc Ropret, Vladimir Vlaškalić, Irena Varga, Eva Kraš, Matija Stipanič in Irena Mihelič. Gosta sta še Rado Pavalec in Iza Dietner.

Delo je prevedel Borut Kraševec, priredba dramatizacije in izbor glasbe sta delo Popovskega, dramaturg je Vili Ravnjak, za scenografijo pa je poleg Popovskega poskrbela Aleksandra Daševska, ki je tudi kostumografinja predstave. V uprizoritvi slišimo odlomke iz Gogoljevih Mrtvih duš v prevodu Josipa Vidmarja.