Jasna Knez si je predstavo zamislila kot kot intervencijo v prostor nekega kulturnega hrama, ki ga vidi kot začasno shrambo umetnikovega dela. Foto: Miha Fras
Jasna Knez si je predstavo zamislila kot kot intervencijo v prostor nekega kulturnega hrama, ki ga vidi kot začasno shrambo umetnikovega dela. Foto: Miha Fras
Janez Matičič, slovenski skladatelj, na Festivalu komorne sodobne slovenske glasbe, Radenci 2001
Jasna Knez
Za svoje delo je Jasna Knez prejela vrsto nagrad. Foto: Miha Fras

Po prvih dveh delih Iščoče in Izgubljeno je v Plesnem teatru Ljubljana koreografinja premierno predstavila še predstavo Najdeno. Gre torej za zaključek določenega človeškega ciklusa in tako poklicno kot zasebno dokončevanje življenjskega kroga.

Plesala, še preden je hodila
Knezovo je ples nagovoril že v otroških letih. "Še preden si shodila, si že plesala," pravi njena mama. V predstavi spoznamo Jasno Knez, ki jo že pol stoletja kontinuirano spremljamo na slovenskem in jugoslovanskem plesnem prizorišču kot aktivno plesalko, raziskovalko giba, mentorico, koreografinjo in literarno zapisovalko plesnih tematik.

Spoznavanje večplastnosti svoje osebnosti
Navdih in rdečo nit za svoje ustvarjanje najde plesalka v gibnih in besednih razmišljanjih o svetu in človeku. Na življenjskih poteh se išče med hišami, na istrskih drevesih, v ljudeh, ob tem pa spoznava večplastnost svoje osebnosti. Plesalka se najde v brezčasni razsežnosti vsega, kar nas presega. S plesalkinimi intimnimi izpovedmi spoznamo, da umetnik ni le poustvarjalec, ampak da avtentično ustvarja svoje delo. Njegova poklicna in privatna sfera se prepletata in stapljata.

Soavtorji predstave
Plesno predstavo spremljajo v ozadju videoprojekcije, ki se sprehodijo po pregledu plesne dediščine koreografinje. Pri snovanju predstave sodelujejo še Maša Kagao Knez in Vasko Atanasovski, pod video pa se podpisujeta Tone Stojko (glasba Igor Leonardi) in Piero Guglielmino (glasba Marko Karlovčec).

Poklicna pot Jasne Knez
Jasna Knez nadaljuje tradicijo slovenskega izraznega plesa Žive Kraigher, ki izhaja iz plesnega izročila Mete Vidmarjeve. Plesala je v predstavah koreografov sodobnega plesa, med drugim Lojzke Žerdin, Nade Kokotović, Damirja Zlatarja Freya in Matjaža Fariča in tudi sama ustvarila številne avtorske plesno-gledališke projekte. S temi se je predstavljala na številnih festivalih eksperimentalnih odrov, med drugim Dodest Skopje, Ohridsko poletje, Yu-Fest-ex Jugoslavija, Eurokaz Zagreb, Novi Ritual Novi Sad, Fjat Titograd, Mess Sarajevo, Slovenska drama, Ancona in Zlati lev v Umagu.

M. K.

Janez Matičič, slovenski skladatelj, na Festivalu komorne sodobne slovenske glasbe, Radenci 2001