O svoji kulturni dejavnosti v letu 2016 so Sursu poročali kulturni domovi in centri za kulturo, gledališča, operi, profesionalni orkestri in zbori ter določeni producenti oziroma izvajalci kulturnih prireditev, ki delujejo v javnem interesu.

Sicer pa so po za zdaj dosegljivih podatkih kulturni domovi, gledališča, obe operi - torej ljubljanska in mariborska - in profesionalni orkestri ter zbori lani v svojih ustanovah pripravili 24.002 odrski uprizoritvi, ki si jih je ogledalo skoraj 4,1 milijona obiskovalcev oziroma vsako povprečno 169 oseb.

Vsesplošni razcvet festivalskega dogajanja
Na skupno 556 festivalih so pripravili 4.586 festivalskih prireditev oziroma dogodkov, pri čemer je bilo 121 glasbenih in plesnih, 321 filmskih, 43 gledaliških in 71 drugih festivalov.

Lastna produkcija, koprodukcija in gostovanja
Več kot polovica - natančneje 52 odstotkov - odrskih prireditev kulturnih domov, gledališč, oper in profesionalnih orkestrov ter zborov je bila plod lastne produkcije in koprodukcije, preostalih 48 odstotkov pa je bilo gostujočih prireditev.

Z veliko večino tistih prireditev, s katerimi so gostovale, so nastopale znotraj meja Slovenije, in sicer s kar 94 odstotki gostovanj. Gostovanj v drugih državah je bilo precej manj, in sicer v članicah EU-ja s petimi odstotki, v državah izven unije pa z enim odstotkom gostovanj.

Struktura zaposlenih v kulturnih ustanovah
V ustanovah je bilo za izvajanje kulturne dejavnosti redno zaposlenih 2.239 oseb, 95 odstotkov s polnim delovnim časom in ostali s skrajšanim delovnim časom. Med redno zaposlenimi je le 16,6 odstotka starih manj kot 35 let. Gre pa za podatek, ki ga je Surs tokrat ugotavljal prvič.

Za kulturo pomembna vloga prekarcev
Poleg redno zaposlenih oseb so te kulturne ustanove imele nekaj več kot 11.500 zunanjih sodelavcev, kamor štejejo samozaposlene v kulturi, samostojne podjetnike, zaposlene prek agencij in v družbah z omejeno odgovornostjo, študente, prostovoljce in sodelavce po podjemni in avtorski pogodbi.

Ker številni med njimi verjetno niso delali le v eni ustanovi, statistični urad sklepa, da povprečno razmerje ni pet zunanjih sodelavcev na eno redno zaposleno osebo, ampak manj.

Do katere mere je kultura dostopna vsem?
Glede ureditve dostopa za gibalno in senzorno ovirane osebe so ustanove sporočile, da jih ima urejen dostop za gibalno ovirane 47 odstotkov, za senzorno ovirane pa 10 odstotkov. Delno urejen dostop za gibalno ovirane jih ima 30 odstotkov, za senzorno ovirane pa 26 odstotkov. Druge institucije tovrstne ureditve nimajo, še sporočajo s Sursa.

V svojem poročilu je Surs opozoril, da so sicer ti podatki začasni. Statistično raziskovanje, v katerem spremljajo to kulturno dejavnost, je bilo namreč med letoma 2015 in 2016 prenovljeno. Podatke so zbrali z novim vprašalnikom KU-ODER, ki je poenotil prejšnje tri vprašalnike in se izpolnjuje prek spleta.