Z mednarodnim projektom postavitve opere Univerza v Ljubljani praznuje 100. obletnico začetka 1. svetovne vojne in bo eden glavnih dogodkov v prazničnem letu Univerze v Ljubljani. Pri pripravi in izvedbi opere sodeluje več kot 100 mladih umetnikov, ki bodo tvorci naše prihodnje kulturne podobe, ter njihovih profesorjev in mentorjev. Do 10. decembra bodo opero izvedli še v Bratislavi, Novi Gorici in Zagrebu.

Opera bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma izvedena v koncertni obliki in angleškem jeziku, obogatili pa so jo z minimalnimi scenografskimi elementi in sodobnim plesom. Z izjemo dirigenta Simona Dvoršaka in treh solistov na kitari, eden izmed njih bo avtor sam, preostali delež nosijo študenti, ki se tako, kot pravi dekan akademije Andrej Grafenauer, učijo svojega poslanstva.

Solisti na kitari bodo Larry Coryell, Nenad Stefanović in Igor Bezget, režiser pa bo študent AGRFT-ja Aljaž Bastič. Za scensko postavitev bo poskrbela študentka Adriana Furlan (AGRFT), grafično oblikovanje celotnega projekta pa bodo pripravili študenti UL Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Plesala bosta Milan Tomašik in Lada Petrovski Ternovšek.

Sodeluje več kot 100 študentov
Arije in džezovske vložke bodo spremljale projekcije, ki so jih pripravili študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter Fakultete za računalništvo in informatiko. Študenti likovne akademije so poskrbeli tudi za celostno podobo. Kot vokalni solisti bodo nastopili študenti glasbene akademije ob spremljavi simfoničnega orkestra akademije. V ustvarjalni ekipi je tako okrog 100 študentov.

Coryell, ki je v svoji karieri sodeloval z glasbeniki, kot so Jimi Hendrix, Miles Davis, Wes Montgomery, Charles Mingus, Gary Burton, John McLaughlin, Al di Meola, Paco de Lucia, Carlos Santana in Eric Clapton, je v operi uporabil večinoma motive prvega dela romana. Iz njega je "razbral trenutke in vešče ustvaril večdimenzionalni glasbeni hologram zgodovine, njenih naukov, projiciran na prostor sodobnih vojnih viher in nedoločljivega, nevarnega razmerja vojna : mir", je o delu zapisal Zdravc Balantič iz kamniškega kulturnega društva Veronikine zgodbe, ki je dal pobudo za izvedbo opere.

Projekt je zastavljen podobno kot baročna opera Orfej Claudia Monteverdija, ki so jo študenti umetniških akademij uprizorili pred dvema letoma, čeprav posega na področje, s katerim se na Akademiji za glasbo še niso srečali, saj gre za mešanico različnih glasbenih zvrsti s poudarkom na džezu, je na nedavni novinarski konferenci povedal Grafenauer.