Premiera v Kopru bo na sporedu nocoj, v Novem Sadu pa 5. novembra.

Goldoni je v Kopru tako rekoč domač avtor in je skoraj vsako sezono na repertoarju, je o izbiri predstave na današnji novinarski konferenci povedala direktorica Gledališča Koper Katja Pegan.

Tudi režiser Jaka Ivanc, ki je skupaj z Iro Ratej zaslužen še za priredbo, je opozoril na to, da v Kopru že dolgo gojijo duha italijanske komedije. Originalni naslov predstave je Pahljača, zgodba pa precej preprosta, saj se dogajanje vrti okoli zapleta, kdo ima pahljačo. Pahljačo so to pot zamenjali z ventilatorjem, saj so celotno dogajanje postavili v daljno prihodnost, "na sam konec sveta".

Po režiserjevih besedah jim je to omogočilo, da se liki "v samem načinu igre na nekem koncu, ko ni več pomembno nič drugega kot mi sami, lahko razvijejo".

Namesto tipov commedie dell'arte - pujsi in zajčki
Prav tako so originalne like zamenjali z živalskimi liki, saj gre pri komedijah v stilu commedie dell' arte, kakršno je Goldonijevo delo, za "zelo karakterne vloge, ki jih živali na neki način omogočajo".

Po Ivančevem mnenju je za pričujočo predstavo nastal hudomušen nabor pesmi, ki se odlično skladajo s samim tekstom.

Avtor songov Jure Karas je ocenil, da je bilo pisanje songov v obeh jezikih - pri tem sta mu pomagala prevajalca Robert Lenard in Renata Vidič - zanimiva izkušnja, saj je jezik za pisca njegov domači medij, tako da je tokrat na novo odkrival principe, kako delati. Zaradi jezikovnih preprek je treba po njegovem mnenju predstavo razumeti tudi brez teksta, na vizualni ravni: "Trudil sem se, da so songi dovolj preprosti in da sami ponujajo neke vizualne poante, da je jasno iz dogajanja songa, o čem govorimo."

Tako gostujoči igralci iz Novega Sada, ki so v Kopru preživeli kar nekaj časa, kot vodilni obeh gledališč so sicer poudarili pomen umetniškega sodelovanja med Koprom in Novim Sadom. Direktor Novosadskega gledališča Valentin Vencelj je spomnil, da so že pred časom gostovali na festivalu v Kopru, kjer so se počutili kot doma, odprtost koprskega gledališča in občinstva pa jih je spodbudila k poglobitvi sodelovanja, ki bi presegalo enkratne predstave oziroma gostovanja.