V gledališču, kjer je Pandur umrl aprila med vajo za predstavo Kralj Lear, bodo Fausta uprizorili na razprodanem velikem odru. Ogledalo si ga bo 600 ljudi, med njimi tudi vidni predstavniki Makedonije in sosednjih držav.

Ljubljanski gledališčniki so se v Skopju že predstavili tamkajšnjim novinarjem. O Faustu so spregovorili ravnatelj ljubljanske Drame in Faust v predstavi Igor Samobor, avtorica priredbe Fausta in dramaturginja Livija Pandur ter igralca Polona Juh in Branko Šturbej, ob njih pa tudi generalni direktor skopskega gledališča Dejan Projkovski.

Življenjski in profesionalni testament Tomaža Pandurja
Samobor je predstavil dosedanjo mednarodno pot uprizoritve ter napovedal gostovanja v bližnji prihodnosti. V prihodnje potujejo s predstavo v Južno Korejo, na Kitajsko, v Buenos Aires, v Cluj v Romuniji, Madrid in mehiško prestolnico Ciudad de Mexico. Samobor je spomnil, da je Faust Goethejev testament, njegovo osrednje delo, prav tako pa je tudi življenjski in profesionalni testament Tomaža Pandurja, ki se je s tem besedilom poklicno srečal kar trikrat. Prvič pred več kot 25 leti v mariborski Drami, s čimer je utrl pot slovenskemu gledališču na največje svetovne festivale, druga (madridska) uprizoritev je pred nekaj leti doživela več kot 60 razprodanih ponovitev v gledališču Centro Dramatico Madrid, tretjo (ljubljansko) pa je doslej videlo okoli 25.000 gledalcev doma in po svetu.

Livija Pandur je upala, da se bo v tem času z makedonskimi mediji lahko srečala skupaj s Tomažem Pandurjem. Kot je dejala, se je režiser zelo veselil vseh načrtov v zvezi s Faustom in prihajajočimi predstavami ter da bi mu gostovanje v Skopju zagotovo zelo veliko pomenilo.

Tudi Polona Juh in Branko Šturbej sta izrazila veliko spoštovanje ne le do Pandurjevega dela, temveč tudi do njegovega odnosa do igralcev in vseh ustvarjalcev predstave, ki jim je omogočal vrhunsko ustvarjalnost. Pandurju v Sloveniji ni bilo lahko, saj se je njegovo delo presojalo s predsodki, medtem ko njegov mednarodni ugled dokazuje pravilo, da uspešne Slovence pogosto bolj cenijo v tujini, kjer sta konkurenca in kritičnost neprimerljivo večji in s tem tudi objektivni, je dejal Šturbej.

Faust kot gledališka miselna enačba
Faustova zgodba, oprta na srednjeveško legendo o človeku, ki je prodal dušo hudiču, govori o občutkih odtujenosti sodobnega človeka in njegovi potrebi po razumevanju sebe in sveta v širšem kontekstu univerzuma. Pandur je Fausta razumel kot gledališko miselno enačbo, stopnje Faustovega življenja in njegovo soočenje z Mefistom pa kot poemo o fenomenologiji človeške vrste, so o predstavi zapisali v ljubljanski Drami, ki je Fausta pripravila v koprodukciji s Festivalom Ljubljana.

Poleg Samoborja, ki igra Fausta, Branka Šturbeja, ki je Mefisto, in Polone Juh, ki je Margareta, nastopajo v predstavi še Barbara Cerar, ki igra Gospo Mefisto, Branko Jordan je Valentin, Uroš Fürst je Vodja kabineta, Robert Korošec, Filip Samobor, Žan Perko in Matic Lukšič pa so člani kabineta. Dramaturginja in avtorica priredbe po prevodu Boža Voduška in Erike Vouk je Livija Pandur, scenograf Sven Jonke, kostumograf Felype de Lima, avtorja glasbe pa Primož Hladnik in Boris Benko.