Z Avstralko sta projekt oblikovala v Sloveniji, Belgiji in Armeniji, ki sta jim skupni izmuzljiva sedanjost in burna zgodovina, polna obdobij, ki se ne omenjajo. Konjar se tako v predstavi, ki je bila premierno uprizorjena Stari elektrarni, sprašuje, kako se na nomadsko telo sodobnega plesalca lepi zamolčana zgodovina.
Kako telo zaznamuje preteklost?
Dokumentarec se ukvarja s spraševanjem, ali je telo, ki želi dokumentirati delčke zgodovine, le metafora, ali pa lahko postane intimna zgodba, ki pripoveduje o interpretaciji spomina osebe. Prav svoje spomine sta avtorja tudi vključila v predstavo, saj Dokumentarec potuje po geografiji in zgodovini lastnega spomina ustvarjalcev.
Medcelinsko prijateljstvo
Konjar in Nankivellova sta že sodelovala na več projektih, zdaj pa načrtujeta tudi avstralsko-slovensko predstavo Hotel na odprtem, v kateri se bosta ukvarjala z zaznavanjem prostora v teh dveh državah. Premiero dvocelinske predstave avtorja predvidevata v marcu prihodnje leto. Že pred tem je Konjar oblikoval predstave Prave napake, plesni video Potujoč brez teže in Katarza za začetnike, za katero je prejel povodnega moža in nagrado občinstva na festivalu Gibanica.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje