Kot so zapisali v SMG-ju, se predstava povsem zaveda nevarnosti časa, v katerem živimo, saj smo priča vnovičnemu vzponu nacionalizma in rasizma. Za projekt so tako ključni jasno protinacistično stališče in ubijanje Globočnikovega imena ter preprečitev vstajenja njegovih dejanj. Foto: SMG/Nada Žgank
Kot so zapisali v SMG-ju, se predstava povsem zaveda nevarnosti časa, v katerem živimo, saj smo priča vnovičnemu vzponu nacionalizma in rasizma. Za projekt so tako ključni jasno protinacistično stališče in ubijanje Globočnikovega imena ter preprečitev vstajenja njegovih dejanj. Foto: SMG/Nada Žgank
Uprizoritev se metodološko odreka razumevanju njegovih dejanj in nacionalsocializmu kot nečemu normalnemu. Še več, z obredom ubijanja imena hoče enkrat za vselej opraviti tako z Odilom Globočnikom kakor tudi z nacizmom in fašizmom ter onemogočiti njuno vrnitev in vnovični vzpon, so dodali. Foto: SMG/Nada Žgank
Avtorja besedila, ki tematizira Odila Globočnika, senčno podobo slovenske zgodovine, sta Peter Mlakar in Dragan Živadinov. (Na fotografiji pa jima jo je zagodel Simon Kardum). Foto: BoBo
Janez Pipan pa je bil med drugim zadolžen za "intelektualno infrastrukturo": v začetku procesa je sestavil nabor vsega, kar je bilo v dokumentih zapisano o Odilu Potočniku. Foto: BoBo

V koprodukciji CUK Kino Šiška in Slovenskega mladinskega gledališča je nastala gledališka predstava Odilo. Zatemnitev. Oratorij. Avtorja besedila, ki tematizira Odila Globočnika, do nedavnega skoraj neznane figure slovenske zgodovine, sta Peter Mlakar in Dragan Živadinov. Slednji je poskrbel tudi za režijo. Premiera bo nocoj na odru katedrale v Kinu Šiška (in je že razprodana), prva ponovitev jutri, nato pa se predstava vrača 12., 13. in 14. junija.


Peter Mlakar je k projektu prispeval filozofsko dramsko besedilo Odilo. Živadinov in Janez Pipan sta na začetku procesa vstopila v gledališko uprizarjanje scenskega oratorija, a se je v procesu dela izkazalo, da bo projekt v celoti oratorijski. Mlakar je tako avtor enega dela teksta, Živadinov drugega, zvrst končne podobe predstave pa je oratorij.

Janez Pipan pa je bil med drugim zadolžen za "intelektualno infrastrukturo": v začetku procesa je sestavil nabor vsega, kar je bilo na ravni dokumentov zapisanega o Odilu Potočniku, po njegovih besedah predstavniku "absolutnega zla". Kot odkritje je Živadinov izpostavil knjigo Globocnik's Men in Italy, ki je izšla leta 2016 v Pensilvaniji in vključuje tudi fotografsko gradivo.

Izogniti se je bilo treba kultu osebnosti
"Nikoli nismo videli fotografij domobranske skupnosti, pomagačev absolutnega zla, in če bi to uprizarjali brez dokumentov, bi to bilo absolutno neverodostojno,"
je poudaril Živadinov. Ko so videli fotografije, je, kot je poudaril, postalo jasno, da je treba spremeniti pozicije. Sam je postal režiser, Pipan pa je delal introvizijo, "da ne bi zdrsnili v fenomen drame, torej da človek, ki je med drugim zaslužen za izum koncentracijskih taborišč, ne bi postal junak drame".

Prva etapa kariere
Mlakar se je v svojem dramskem besedilu osredotočil na Globočnikovo dunajsko obdobje, kjer mu je bil zaupan ugledni položaj gauleiterja, kar "pove vse o tem, kako je Hitler cenil tega fanta in se zavedal njegovega skrajno zlega uma".

Globočnik, ki se je leta 1904 rodil v Trstu, v družini, ki je bila po poreklu iz Tržiča na Gorenjskem, je bil pozneje odgovoren za akcijo Reinhard, katere namen je bilo popolno iztrebljenje Judov in Romov na Poljskem. Po Mussolinijevem padcu je bil premeščen v Trst, kjer je med drugim vodil Rižarno, edino uničevalno taborišče na tleh današnje Italije.

Po Pipanovih besedah predstava sodi še v en kontekst, in sicer novega zborovskega gledališča, kot ga je v 80. in 90. letih minulega stoletja v nemškem gledališkem prostoru oživil režiser Einar Schleef. Če je bilo v starem grškem gledališču mesto zbora v orkestru in so bili na odru le junaki tragedije, je v tem primeru zbor stopil na oder in postal junak.

Kolaboracija je v prvi vrsti pajdašenje z zločinom, ne nacionalna izdaja
Kot je še povedal, je o Globočniku v zgodovinskih knjigah mogoče najti le malo. Vendar pa ne gre za predstavo, ki bi se ukvarjala z zgodovinskimi vprašanji, ampak je njen namen načeti določena vprašanja. "Potrebna bi bila neka akcija, da bi se v Sloveniji začelo ponovno pisati, govoriti in misliti zločine nacionalsocializma in tudi o kolaboraciji kot o kolaboraciji v zločinu in ne kot nacionalni izdaji," je sklenil.

Naključno-nenaključna simbolika datumov
Po besedah direktorja CUK Kino Šiška Simona Karduma gre za zelo pomemben fokus na človeka in gibanje, ki počasi spet postaja modno ne le po Evropi, ampak tudi drugod po svetu, kar sam razume kot sporočilo. "In ker na svetu ni naključij, bo premiera 20. aprila, na dan Hitlerjevega rojstva, prva repriza pa 21. aprila, na dan Globočnikovega rojstva," je dodal.

V predstavi nastopa številna igralska zasedba, scenografijo in kostumografijo podpisuje Dunja Zupančič, dramaturgija je Tery Žeželj.