Številne uspešne kriminalne serije, kot so Most, Pravi detektiv, Srečna dolina, Fargo, Making a muderer so Mestno gledališče ljubljansko spodbudile k ustvarjanju lastne kriminalne serije Vranja vrata, kar je na gledaliških odrih popolna (in še nevidena) novost. K sodelovanju so povabili Nejca Gazvodo, ki je napisal nadaljevanko v štirih delih, motivno naslonjeno na tradicijo anglosaških in skandinavskih del tega žanra, s to razliko, da je dogajanje postavljeno v izrazito slovensko okolje, kar s seboj prinese realistične portrete današnje slovenske miselnosti.

Režijo so v MGL-ju zaupali makedonskemu režiserju Aleksandru Popovskemu, ki se je že dlje časa poigraval prav s to zamislijo; z uvedbo izrazito televizijskega žanra na oder. V žanru, vsebini in načinu predstavitve so se ustvarjalci gledališke kriminalke želeli čim bolj približati formatu ekraniziranih serij, obenem pa zakonitosti gledališča prinašajo drugačno, intimnejšo izkušnjo.

Občinstvo, najprej bodo na vrsti tisti, ki so kupili abonma Nadaljevanka, bo v štirih zaporednih tednih na Mali sceni MGL-ja spremljalo štiri petdesetminutna nadaljevanja, ki si sledijo na isti dan v tednu. Prvi del bo na ogled danes ob 20.00, nadaljevanja pa bodo sledila 6. aprila, 13. aprila in 20. aprila, slavnostna premiera bo 11. in 12. maja, sledile bodo ponovitve.

Oranje ledine
Za avtorja scenarija Nejca Gazvodo je bilo pisanje Vranjih vrat svojevrsten izziv, ker marsikateri detajl, rezi in določeni prijemi, s katerimi se oblikuje napetost tega žanra, v gledališču niso mogoči, po drugi strani pa gledališče omogoča osredotočenost na like in na to, kar se z njimi dogaja, kar je po mnenju Gazvode zelo dragoceno. Prav tako, pravi režiser Popovski, je bila svojevrsten izziv tudi režija, saj imajo kriminalne nadaljevanke neobhodne zakonitosti, kot je na primer to, da se ne sme vsega razkriti takoj, kar je sicer za gledališče značilno. "V naravi gledališča je, da se določene stvari prikaže že takoj, medtem ko žanr kriminalke zapoveduje skrivnostnost, kar pomeni, da je marsikaj treba zadržati zase," meni režiser.

Vila sredi gozda
"V noči s 6. na 7. marec je na Dolenjskem nepojasnjeno izginila Neža Žakelj. Pogrešana je mlajša od 27 let, nizke postave, svetlih las, rjavih oči, oblečena pa je v oblačila temnih barv. Sorodniki so jo nazadnje videli na večer izginotja, preden je šla spat, verjetno pa se je pozneje iz nepojasnjenih razlogov odpravila v gozd", je vse, kar se iz gledališkega lista izve o izginuli Neži Žakelj.

Družina Žakelj živi v odmaknjeni vili sredi gozda, hči Ida se po treh letih odsotnosti vrne domov in spozna, da se stvari doma spreminjajo in da ima njena sestra Neža novega fanta Anžeta, ki se ga Ida spomni še iz srednje šole. Po prepiru z Nežo Ida odvihra od doma in sreča tamkajšnjega narkomana, Nežinega nekdanjega fanta, ki ji omeni Vranja vrata, čeprav Ida ne ve, kaj to je niti kje to je. Zjutraj družina odkrije, da je Neža zginila, policija pa iz reke izvleče truplo mladega moškega. Preiskave se loti kriminalistka Kristina, ki je v kraj prišla šele pred kratkim.

Igrajo Žan Koprivnik, Mia Skrbinac, Bernarda Oman, Mirjam Korbar Žlajpah, Viktorija Bencik Emeršič, Jure Henigman, Boris Kerč, Uroš Fürst, Tjaša Železnik, Lotos Vincenc Šparovec in Karin Komljanec. Aleksander Popovski je tudi scenograf predstave, dramaturginja je Eva Mahkovic. Kostumografka je Jelena Proković, avtor glasbe Laren Polič Zdravič, lektor pa Martin Vrtačnik.