Močne gledališke predstave
Letošnje festivalsko kulturno druženje je takšno, kot so si ga pri Bunkerju že dolgo želeli, saj se obeta "več močnih gledaliških predstav". Iz Bunkerja so sporočili, da 12. Mladi levi predstavljajo "mainstream sodobnega progresivnega gledališča".

Prihajajo Alvis Hermanis s predstavo Sonja, Superamas s predstavo ob odprtju "Empire", Betontanc s slovensko premiero "Možda smo mi Miki Maus", hkrati pa program še vedno pušča odprto okno za čisto mlade in sveže izvajalce, ki so vsebinsko vedno pomembno določali festival. Letos denimo prihajajo japonska zasedba Faifai, mladi koreografi in plesalci iz Nomad Dance Academy in drugi.

V ospredju letošnjih predstav bo stiska posameznikov, ki se vsak na svoj način spopadajo z eno največjih socialnih kriz sodobnega sveta. Toda čeprav prihodnost ni rožnata, še vedno ostaja prostor za veselje, ponos, dostojanstvo in humor, ki so bili Mladim levom vedno lastni.

"Kvart" z umetniškim potencialom
Ob predstavah, skupaj jih bo 12, in koncertu, tokrat ženskega pevskega zbora Kombinat, se na festivalu med drugim obetajo delavnice didžejanja z Borko in Baktom in delavnica potiska majic, za najmlajše pa bo Moderna galerija pripravila spoznavanje s "kvartom", ki ima vse možnosti, da bi postal umetniška četrt.

Projekt je del večje evropske zgodbe, mediteranskega eksperimenta SOSTENUTO, ki išče nove ekonomske modele v kulturi. Moja ulica je poizkus drugačnega sodelovanja tako med umetniškimi in izobraževalnimi organizacijami, kot tudi različnimi civilnimi društvi in predvsem posamezniki, ki so se morda naveličali stalne odvisnosti trga in njegovih zakonitosti in ki si želijo nove vloge v skupnosti in družbi, so sporočili iz Bunkerja.

Del projekta Moja ulica bo tudi animacija Slomškove ulice, kjer bodo pri Bunkerju v sodelovanju z društvom ProstoRož nekaj izbranih parkirišč spremenili v prostor igre, druženja in menjave. Zaživela bosta tudi prostor pred Kinodvorom, dvorana Slovenskih železnic, svoje bo odigrala tudi Moderna galerija.

V duhu povezovanja bo na Mladih levih potekala še okrogla miza o tem, zakaj in kako bi se lahko kulturni izvajalci povezali med seboj, kako je lahko vloga kulturnikov v prostoru socialno odgovorna in kako lahko del mesta, od Ljubljanice do železniške postaje in od Miklošičeve do Kliničnega centra postane kulturna četrt slovenske prestolnice.

"Kaj vse imamo in lahko delimo z drugimi"
V nov sistem ali celo gibanje bodo pri Bunkerju stopili s Srečelovom, ki bo pokazal, "kaj vse imamo in lahko delimo z drugimi na podlagi solidarnosti, neposredno in brez denarja". Zbirali bodo vse: od povsem konkretnih stvari, kot so majice in drugi uporabni kosi oblačil, ki jim bo oblikovalka Tanja Radež s potiskom vdahnila novo življenje, različne storitve, skrita znanja, pozabljene zgodbe in drobna doživetja. Srečelov bo del tradicionalne zabave ob odprtju na ploščadi Slovenskega etnografskega muzeja.

Organizator festivala, zavod Bunker, bo tako kot vedno poskrbel, da bodo Ljubljančani in drugi obiskovalci festivala dobrovoljno in kulturno vstopili v delovno jesen, pa naj bo to zaradi predstav, obfestivalskega druženja ali revolucionarnih pesmi zbora Kombinat.