Inovativen neoklasični balet odseva duh današnjega časa in - prekipevajoč z emocijami - jasno riše vzporednice z obdobjem renesanse. "Mi smo v eni drugačni, definitivno bolj bridki renesansi, v kateri se trudimo nekatere življenjske vrednote postaviti nazaj na prava mesta. Ta zgodba vedno znova navdihuje z intenziteto, hitrostjo, s katero so se junaki odločali ljubiti, poročiti, žrtvovati in umreti. Romea in Julije ne doživljam kot romantičnih ljubimcev, ampak kot izredno pogumna človeka," je za TV Slovenija - ekipa Poletne scene se je dan pred predstavo oglasila na vajah - povedala Valentina Turcu.

Turcujeva stremi k zlitju vseh gledaliških elementov v eno. Preobraža baletni jezik, hkrati integrira dramsko igro, sledi notranjemu občutju, pri čemer se zliva z besedilom drame in z glasbo baleta.

Leta 1934 je Sergej Prokofjev dobil naročilo za novo baletno delo Romeo in Julija po Shakespearjevi tragediji. Skladatelj je že dlje bival v tujini in prošnja gledališča Kirov se mu je zdela odlična priložnost, da se vsaj za krajši čas vrne v domovino. Zaradi nekaterih zapletov je bil balet prvič izveden šele nekaj let pozneje v Brnu na Češkem, čeprav je Prokofjev prej želel prepričati še vodstvo baleta v slovitem Bolšoj teatru v Moskvi. Po nekaj izvedbah je postal eden največkrat izvajanih in je železni repertoar vsake dobre baletne hiše.

Več pa v spodnjem prispevku.