Operna hiša v Rimu domuje v stavbi iz 19. stoletja v bližini glavne železniške postaje. Hiša, ki so jo v celoti preuredili pod fašističnim diktatorjem Benitom Mussolinijem, si je v zadnjih nekaj letih močno okrepila mednarodni ugled. Foto: EPA
Operna hiša v Rimu domuje v stavbi iz 19. stoletja v bližini glavne železniške postaje. Hiša, ki so jo v celoti preuredili pod fašističnim diktatorjem Benitom Mussolinijem, si je v zadnjih nekaj letih močno okrepila mednarodni ugled. Foto: EPA
"Trenutni pogoji ne zagotavljajo jasnosti, ki je potrebna za uspešne produkcije," je septembra dejal italijanski dirigent Riccardo Muti, potem ko se je zaradi finančnih težav in stavk odločil, da po šestih letih zapušča mesto glavnega dirigenta v Teatru dell'Opera. Foto: EPA
To ni prvič, da je dirigent, ki velja za eno zadnjih velikih imen klasične glasbe, kakršna sta bila na primer Herbert von Karajan ali Luciano Pavarotti, odstopil s svojega položaja. Leta 2005 je po skoraj 20 letih odstopil kot glasbeni direktor La Scale v Milanu, v Rimu pa je bil leta 2011 dosmrtno imenovan za častnega dirigenta. V Neaplju rojeni glasbenik bo tako ohranil le še mesto dirigenta pri Chicaškem simfoničnem orkestru, ki ga vodi od leta 2010. Foto: EPA

Slavni maestro Riccardo Muti, dosmrtni častni dirigent Teatro dell'Opera, naj bi 27. novembra odprl sezono z Verdijevo Aido. Namesto Verdijeve štiridejanke bo na sporedu Dvoržakova Rusalka, ki jo bo vodil norveški dirigent Eivind Gullberg Jensen.

Odločitev, da za prvo premiero izberejo Rusalko, je že bila tarča kritik hišnih sindikatov. Opera je manj znana in ne bo zagotovila dovolj prihodkov, ki jih gledališče močno potrebuje, so poudarili nasprotniki novega programa.

Zvezdnik nezadovoljen odkorakal
Intendant operne hiše Carlo Fuortes upa, da bo z dirigentom Jensenom rešil sezono, za katero se zdi, da je pod nesrečno zvezdo. Muti je, nezadovoljen z načinom dela, nenehnimi protesti in notranjimi spori, opero zapustil septembra, čeprav je bil predviden kot dirigent Verdijeve Aide in Mozartove Figarove svatbe. Kmalu zatem so odpustili vse člane opernega orkestra in zbora.

Stavkajočim brez usmiljenja - odpoved
Po kolektivnem odpustu je hiša zdaj pred dolgotrajnim pravdanjem. Sindikat glasbenikov namerava iskati pravico na sodišču in zahteva takojšen preklic odpovedi delovnega razmerja za 182 orkestrašev in zboristov. Zdi se mu namreč nesprejemljivo, da se je vodstvo opere na stavko, ki so jo izvedli prejšnji mesec zaradi načrtovanega prestrukturiranja gledališča, odzvalo s kolektivnim odpustom.

O odpustitvi 182 članov orkestra in zbora je vodstvo opere, v kateri je 460 zaposlenih za polni delovni čas, glasovalo soglasno. Glasbeniki opero stanejo 12 milijonov evrov letno, s tem ko so jih odpustili, kar bo stopilo v veljavo 1. januarja prihodnje leto, pa naj bi prihranili 3,4 milijona evrov letno.

Isti glasbeniki - le samozaposleni
Rimska opera namerava v prihodnje drugače urediti vprašanje statusa umetnikov. Po tem datumu bo lahko najela posamezne člane orkestra in zbora kot zunanje pogodbenike. Odpuščeni delavci naj bi tako oblikovali svoje združenje, ki bo še naprej sodelovalo z opero, vendar ne bo več del ustanove. Druga možnost pa je zaprtje hiše, sta povedala župan Rima Ignazio Marino in intendant Fuortes.

Delajo z izgubo
Proračun gledališča za letošnje leto znaša okrog 55 milijonov evrov. Od tega 40 milijonov prispeva država, preostalo pridobijo s prodajo vstopnic in sponzorji. Lani je opera po poročanju New York Timesa ustvarila 12,9 milijona evrov primanjkljaja, skupno pa je imela za 28,8 milijona evrov dolgov.