Gledališče želi s sloganom "Jaz, umetnik. Jaz, državljan." odpreti vprašanja o vlogi in nalogi umetnikov ter na odru pokazati tisto, kar v družbi ni vidno.

Mi, davkoplačevalci
"Slogan je na neki način reakcija na dogodke v zadnjem letu, ko je določen del družbe z argumentom 'mi, davkoplačevalci' poskušal umetnike kar na splošno razglasiti za parazite te države, čeprav vsi ekonometrični kazalci kažejo, da tudi umetnost prispeva k blagostanju in tudi ekonomski prosperiteti družbe," poudarja direktor SMG-ja Tibor Mihelič Syed.

Kaj je resnično naloga umetnika?
Po besedah Injaca se moto navezuje na preteklo in vse prejšnje sezone, ki jih je umetniško oblikoval. Na ta način želijo preučiti kontekst in reflektirati družbo, v kateri ustvarjajo gledališče. V letošnji sezoni se bodo tako spraševali, kaj je resnično naloga umetnika, kaj kot umetniki lahko in kaj morajo storiti, da predstavijo družbo in na sceni pokažejo tisto, kar v njej ni vidno.

Ali, kot je povedal za programski list, v okolju, ki ga zajema vedno večja nestrpnost do drugačnosti, videnje kulture ostaja nacionalistično – institucije naj ne bi ustvarjale sodobnosti, temveč reproducirale in afirmirale nekakšne nacionalne in tradicionalne vrednote. Od umetnikov pa se namesto subverzivne kritike zahteva politična nevtralnost, odrekanje družbenemu delovanju. Znova morajo pojasnjevati, zakaj je pomembno, da obstajajo, se braniti pred "nekakšnimi mitskimi davkoplačevalci", kot da sami to niso.

Še ni naslova
Šest načrtovanih premier se sicer zelo ohlapno navezuje na temo. Otvoritveno je podpisala Simona Semenič po mitu zapeljivca žensk Don Juana. S predstavo Še ni naslova se bo po desetih letih na slovenske odre vrnil režiser Tomi Janežič, ki se bo dotaknil vprašanja ljubezni in medsebojnih odnosov ter se v več pogledih igral s časom. Sledilo bo nadaljevanje projekta Narodna sprava, v katerem se bosta teoretičarka Ana Vujanović in režiserka Marta Popivoda skozi koreografsko-kinematografsko instalacijo posvetili krajinam svobode v Sloveniji in bivši Jugoslaviji.

Režiser Matjaž Pograjc po priljubljenem stripu Ariol Emmanuela Guiberta in Marca Boutavanta v odrski priredbi Anje Golob pripravlja otroško predstavo, ki se bo na metaforičen način dotaknila tudi družbenih problematik, kot so ekološka vprašanja, podnebne spremembe in izrivanje drugačnih. Andrej Rozman - Roza pa je po motivih Baala Bertolda Brechta podpisal četrto novo predstavo, ki jo bo režiral Vito Taufer. Svojega Baala je gradil predvsem na egocentričnem odnosu Brechtovega lika do družbe ter zgodbo prestavil v sodoben čas in domač prostor, zato bodo nekoliko bolj poudarjene nacionalne teme.

Zadnja predstava se obrača k Platonu
Peto premiero Nasprotje stvari pripravlja švicarski umetnik in režiser Boris Nikitin – v njej bo tematiziral ranljivost. Zadnja premiera, predstava Država po motivih Platonove Države v režiji Ane Suša, pa bo projekt mednarodne ekipe umetnikov, ki bodo osvetlili vprašanje pravične družbene ureditve in vprašanje odnosa sodobnih evropskih družbe do umetnosti.

Ob predstavah bo gledališče ohranilo tudi dodaten program, kot so pogovori, koncerti, okrogle mize, sezono pa bo dejansko začelo prihodnji teden na beograjskem festivalu Bitef s predstavo Odilo. Zatemnitev. Oratorij v režiji Dragana Živadinova.