V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu so premierno uprizorili avtorski gledališko-plesni projekt V postopku novomeške plesalke, koreografinje in režiserke Jane Menger. Njen prvi avtorski gledališki projekt temelji na improvizaciji in gledališkem razmišljanju angleškega pisca Harolda Pinterja (1930-2008).
Pinterjevi postopki nasilja in negotovosti
Glede na Pinterjeva zgodnja dela so se ustvarjalci spraševali o življenju sodobnega posameznika, ki je v raznovrstnih družbenih vlogah podvržen različnim postopkom, ki ga ohranjajo negotovega. Ti postopki, ki se nikoli ne končajo, skozi nasprotnost čustev vzpostavljajo neke nedoločene pomene in elemente nasilja. Gre tudi za premislek, kako se različni postopki mučenja oziroma "mortifikacije", s katerimi so nekateri državni režimi skušali disciplinirati svoje državljane, prenašajo v demokratični sistem.

Neopredeljivost in nezaključenost dividuumov
Predstava izhaja iz pogovora za delovno mesto; fizik, ki si želi zaposlitev je izpostavljen nekakšnemu eksperimentu, manipulaciji in mučenju izpraševalca. Sklepna ugotovitev umanjka, rezultat razgovora ostaja neopredeljen. Čeprav je v sodobnem svetu nemogoče govoriti o enotni zgodbi, v kateri bi se lahko vsi prepoznali, pa je za sodobne družbe značilno, da se posamezniki srečujemo s postopki, ki ne prinašajo pomirljivega konca. Dramaturg Rok Vevar postopke in posameznike, podvržene tem postopkom, opredeljuje na ozadju razlike med družbo discipline, ki po francoskem filozofu Michelu Foucaultu proizvaja gotove individuumov, in družbo nadzora, ki proizvaja dividuume (deljive, večperspektivne samopripovedi, vloge, v katere smo zasedeni ali se vanje zasedamo, ne da bi jih zmogli, hoteli ali znali poenotiti). Ti nas begajo s tem, ko nas spreminjajo v »dela v nastajanju«, ljudi v postopkih. Na mestu osvoboditve posameznika izpod režima "enosti" vznikne "neznosna lahkost bivanja", v takšnem gledališču pa igro določajo stalne premenjave reda ter položajev moči, ki se vzpostavljajo sprotno in nepričakovano.

Koreografirana dramska situacija z besedilom
Mengerjeva je izhajala predvsem iz lastne plesno-koreografske izkušnje. Zgodbe o sistemsko tlačenem posamezniku se je lotila nevsakdanje in jo izoblikovala v koreografirano dramsko situacijo z besedilom, pri kateri sta govorni del in gledališki gib enakovredna. Predstava v tem spominja na obliko, ki je nemški ekspresionizem imenoval koreodrama. Vevar dodaja, da dobro uro trajajočo predstavo odlikujeta tudi dinamičnost in ritmična strukturiranost.

Predstavo, v kateri bodo poleg avtorice nastopili Nina Ivanišin, Primož Pirnat, Milan Štefe, Gregor Luštek in člani Kulturno umetniškega društva Ponor, bodo uprizorili v Dvorani novomeške pomladi, po enoletnem premoru pa v obnovljenih prostorih Anton Podbevšek teatra.