Grumovo nagrado letos prejme Vinko Möderndorfer, nagrado za mladega dramatika Tjaša Mislej, Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo po oceni strokovne žirije pa avtorski projekt 25.671 Prešernovega gledališča Kranj.

S podelitvijo nagrad in še zadnjo predstavo 5fantkov.sk avtorice Simone Semenič in v izvedbi Studia 12, Gledališča TUŠ iz Bratislave na Slovaškem se je nocoj končal 44. teden slovenske drame. Grumov nagrajenec je postal vsestranski ustvarjalec, dramatik Vinko Möderndorfer, ki je največje priznanje za dramatika prejel za dramsko besedilo Evropa. (Nagrada po izboru občinstva bo znana pozneje.)

Evropa: Kilava eksistenca mlajše generacije
Strokovna žirija (kritik in teatrolog Matej Bogataj, dramaturginja in prevajalka Darja Dominkuš, igralka Vesna Jevnikar, režiser in literat Marko Sosič in režiserka Renata Vidič) je v utemeljitvi Grumove nagrade zapisala, da je dramski tekst Evropa izpisan v žanru groteske, črne komedije oziroma hudo blasfemične farse ali poetične burleske, kakor ga označuje sam avtor, pronicljivo, duhovito in dramaturško dovršeno tematizira vrsto družbenih vprašanj, med katerimi zagotovo izstopa eksistencialno brezizhodna usoda mlade generacije, predvsem tiste, ki se lahko pohvali z izobrazbo.

"Avtor s trpko ironijo duhovito tematizira med drugim tudi vprašanja o stanju družbenega duha, ki se zrcalijo v cinizmu, netoleranci, uničevanju in drugih novodobnih “vrednotah”, kar njegovo igro umešča v človeški kozmos izgub vsega etičnega, zaradi česar naj bi bil človek dostojanstveno in plemenito bitje. Besedilo je v slovenski družbeni kontekst izrazito vpeto tudi zato, ker se v njem avtor duhovito in inteligentno poigra s slovensko dramsko tradicijo (Cankar, Strniša), kar v dojemanju besedila odpira dodatno možnost refleksije o času, tradiciji in sodobnosti, v uprizoritvenem smislu pa ponuja različne uprizoritvene odčitave. Sicer pa, s tematiziranjem omenjene problematike mlade generacije in njenega vračanja k staršem - kot še edinemu možnemu prostoru preživetja - avtor vendarle odpira vprašanja, ki presegajo slovenske okvire. Dialogi Evrope so dovršeni, dejanje nepredvidljivo in intrigantno. Karakterji so izdelani, mnogi med njimi so tudi jasno prepoznavni liki - arhetipi - iz zakladnice naše kolektivne in literarno-dramske zavesti, a seveda povsem na novo in učinkovito koncipirani. V skladu z ljudožerskim časom pač."

Grumova nagrada: "ulovljeni čar" gledališča
"Grumova nagrada je največje priznanje za pisanje dramatike. Brez dvoma mi pomeni veliko," je nagrado komentiral letošnji lavreat Möderndorfer. "Na ta anonimni natečaj pošiljam svoja dramska dela že od vsega začetka. Prepričan sem, da je bilo veliko dobre slovenske dramatike napisane tudi zaradi tedna slovenske drame in Grumove nagrade. Jasno je, da ne ustvarjamo zaradi nagrad. Avtorji si ne želimo samo napisati dobre igre in zmagati, želimo si predvsem, da bi se lahko dotaknili gledališča, ki ga vsi po vrsti neskončno ljubimo. Zato je Grumova nagrada nekaj posebnega, je ulovljeni čar, ki ga s sabo nosi gledališče."

Prešernovo gledališče Kranj že tretje leto podeljuje nagrado za mladega dramatika, za katero lahko konkurirajo nova slovenska dramska besedila avtorjev, starih do trideset let. Za omenjeno nagrado je letos na natečaj prispelo sedem besedil. Žirija je soglasno sklenila, da nagrado za mladega dramatika prejme Tjaša Mislej za dramsko besedilo Panj.

Panj je, kot so zapisali v svoji utemeljitvi, ena v nizu sorodnih koncentracijskih ustanov v fazi preoblikovanja: "Če so do sedaj varovance samo družbeno izolirali in izpostavljali vsakokratnim varčevalnim ukrepom, je zdaj napočil čas novo stopnjo racionalizacije, za njihovo množično odpuščanje. V smrt." Čeprav kot po prepoznavnem vzorcu antiutopije in postavljeno v bližnjo prihodnost, je igra spisana komedijsko in humorno. "Neprofesionalnost zaposlenih, obisk sekretarja z navodili iz Evrope in kulturni program varovancev, to nudi obilo priložnosti za smeh in posmeh, razlika med znotraj in zunaj je tudi v tej ustanovi skoraj minimalna. Aktualna igra o tendencah sedanjosti, za katero upamo, da bo zabavna in ne morda preroška tudi v bližnji prihodnosti."
Na tednu slovenske drame so podelili tudi Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo po oceni strokovne žirije. V tekmovalni program je bilo uvrščenih osem predstav, o katerih so odločali žirantje Alja Predan, Milivoje Mlađenović in Matic Kocijančič. Z večino glasov so odločili, da Šeligovo nagrado prejme avtorski projekt 25.671 režiserja Oliverja Frljića in v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj.

25.671: poziv k pravičnosti, ki poskrbi tudi za katarzo
V utemeljitvi so zapisali, da je tekmovalni program 44. tedna slovenske drame ponudil vpogled v izjemno širok spekter domače gledališke produkcije, tako v zvrstnem kot v idejnem in estetsko-uprizoritvenem smislu. V Frljićevi predstavi so videli "drzno, angažirano delo, ki spretno operira s sodobnimi gledališkimi orodji interaktivnosti, dokumentarnosti in fluidnosti igralske identitete. Brezkompromisno nas sooča s konkretno problematiko izbrisanih, obenem pa nas vseskozi opominja, da gre v jedru za problem, ki presega eno samo pojavno obliko".

Predstava občinstvo nagovarja brez olepšav, so še izpostavili. "Z možnostjo uničenja osebnih dokumentov je vsak gledalec poklican k solidarnosti z izbrisanimi, hkrati pa je povabljen tudi k takojšnji denarni donaciji za njihove odškodnine. Frljić tako ob ostrem opozarjanju na družbeno nepravičnost ne zanemari klasične katarzične dimenzije gledališke umetnosti. Ne nazadnje pa naša nagrada enako kot režiserju pripada tudi celotni ekipi Prešernovega gledališča Kranj, ki s projektom 25.761 znova potrjuje to, kar konsistentno dokazuje že vrsto sezon – da ima pogum za spopad s tistimi perečimi temami, ki se jim večina domačih odrskih ustvarjalcev rajši izogne. Pogum, ki ga trenutno uvršča med najaktualnejše slovenske gledališke hiše."