Predstava je nastala po motivih Marka Twaina kot skupinski projekt v režiji češkega režiserja Mareka Bečke, izvedla pa jo bosa Elena Volpi, ki je sodelovala pri izdelavi koncepta, ter Matija Krečič, ki je poskrbel za glasbo. Pri postavljanju predstave sta sodelovali še Zala Dobovšek in Johana Vanousova, avtorica likovne podobe pa je Tereza Venclova.

Predstava, ki je namenjena nekoliko starejšim otrokom, je nadgradnja predhodne uspešne predstave njegove študentke Elene Volpi Janček Ježek, ki je bila prav tako namenjena poskusu lutkarske komunikacije z otroki.
Volpijeva in Vanousova sta sprva naleteli na Twainovi knjigi Dobri nasveti za majhne deklice, pozneje še Dobri nasveti za pridne dečke, ki sta polni izjemno porednih nasvetov za otroke. "Twain otrokom svetuje, da je predvsem treba razmišljati s svojo glavo, in to na zelo poreden način. To nama je bilo zelo všeč, in ko sva raziskovali naprej, sva ugotovili, da je imel zares zanimivo življenje," je pojasnila Volpijeva.
Zgodba o deklici Anamariji
Ker gre zgolj za seznam nasvetov, se ustvarjalci niso želeli dobesedno držati vsega v knjigi in raje uprizorili zgodbo iz vsakdanjega življenja deklice z veliko težavami. Po besedah Zale Dobovšek so želeli s predstavo prek svojih zgodb zajeti neki Twainov duh, zato je besedilo precej osebno in temelji tudi na lastnih izkušnjah vseh, ki so pri pripravi predstave sodelovali. Vsi skupaj so se že zaradi svoje umetniške usmerjenosti zaznali ter poistovetili z drugačnostjo glavne junakinje predstave male deklice Anamarije.