Mladi novogoriški gledališčniki so jo krstili prejšnji mesec v angleški različici na festivalu v Clermont-Ferrandu, glavnem mestu francoske pokrajine Auervegne, kjer so poželi velik uspeh. Pred nekaj dnevi se je novogoriški Amaterski mladinski oder (AMO) s to predstavo uvrstil tudi na domači majski festival Vizije.

Absurdna črna komedija govori o skrajnem, ekstremističnem pogledu na migrante, na
prišleke, na drugačne in drugačnost. Razgalja skrajneže, ki so med nami. Razkriva nizkotno sovražnost, ki so je sposobni ljudje okoli nas. Ne imaginarno – pač pa tisto, ki je tu in zdaj zares. Skozi predstavo namreč mladi (pre)igra(va)jo zapisane in objavljene citate, navedke v slovenskih desničarskih medijih, na vsem dostopnih družbenih omrežjih, v skrajnih javnih glasilih. "Izhajali smo iz slovenskih ekstremistov, gospod – recimo mu Andi Miško – je bil največji 'navdih' za našo predstavo. Poskušali smo se igralsko poistovetiti s temi ljudmi, ki so sposobni tako absurdno skrajnega razmišljanja. Izhajali smo iz slovenske majhnosti. Slovenije migranti niso napolnili, pa je vendar naša dežela prepolna sovražnega govora," je pred novogoriško premiero starejše skupine igralcev Amaterskega mladinskega odra SNG-ja Nova Gorica povedala Tereza Gregorič, režiserka in mentorica oziroma vodja AMO-ja.

Absurdni črni humor je treba vzeti ‒ zares
Mladi gledališčniki so si za moto vzeli misel francoskega filozofa Henrija Bergsona: "Takšna mora biti vloga smeha: za tistega, ki je njegov predmet, je smeh vedno nekoliko ponižujoč, zato je smeh resnično neka oblika družbene graje. Nekateri prizori resničnega življenja so tako blizu visoki komediji, da bi se jih gledališče moglo prilastiti, ne da bi spremenilo le besedilo." Z razgaljanjem slovenskih skrajnosti in skrajnežev na črno/humoren/absurden način v avtorski predstavi V našo skuto ne pojdejo torej nevsiljivo in brez pridiganja izražajo družbeno kritiko, ki je sicer vse prevečkrat omejena na resnobno podajanje podatkov s težko atmosfero usodne brezizhodnosti. Vprašanje pa je, kako gledališko občinstvo takšno gledališko "podajanje" razume, sprejme, analizira … Zato je bila lakmusov papir odziva pod odrom krstna uprizoritev te predstave v Franciji. Mladi igralci so bili nad odzivom navdušeni: "V zaodrje sta takoj po predstavi prišli dve muslimanki, ena je bila prebežnica. In obe sta bili navdušeni. Razumeli sta našo ost, da – s tem, ko interpretiramo skrajne ideje, skrajneže pravzaprav razgaljamo. Seciramo njihovo majhnost, nizkotnost."

Naša skuta mora ostati bela!
Zgodbe mladi nočejo razgaljati, sicer bi oder izgubil svoj čar. Njihovo vodilo je: pridite, glejte, srkajte, prežvečite – in ne izpljunite. Pogoltnite, prebavite – in s polnim "gledališkim želodcem" se bomo pogovorili po predstavi. Jakob Šfiligoj, igralec AMO-ja, pet likov v predstavi povzema: "Izpostavljamo radikalneže v smislu nesprejemljivosti. Torej ljudi, ki jih je strah vsega novega, vsega tujega. In v svoj strah verjamejo. Njihovo skrajno, desničarsko, ekstremistično prepričanje je zanje sveto, edino zveličavno, edino možno." Nejka Berce Čeligoj, igralka v AMO-ju, dodaja: "Fino je, ker se gledalec nasmeji – potem pa ugotovi, da se morda smeji samemu sebi. Ja, komedija je najbolj prefinjen način – še posebej absurdna komedija – kako prikazati ljudem, da so v zmoti, da ne razmišljajo na pravi način, da njihove ekstremistične ideje ne bodo obrodile dobrih sadov." Da je torej razmišljanje, naj 'naša skuta ostane bela' – ozko, poenostavljeno in zmotno. Šele dodatki dajo namreč beli skuti barvo in okus!

Amaterski mladinski oder deluje pod okriljem Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica že več kot 40 let. V letošnji sezoni so pripravili dve predstavi. Mlajši člani skupine so pod mentorstvom igralke Maje Nemec aprila imeli premiero avtorske predstave o pravljičnem romanu Momo. To je zgodba o času, ki ga venomer primanjkuje, prijateljstvu, potrošništvu in o stvareh, ki so pomembne, pa si zanje ne vzamemo časa. Ustvarjalci pripovedujejo zgodbo, vendar na plano vedno znova prihajajo njihove lastne zgodbe in odnosi. Zgodbo o deklici Momo polagoma prekrijejo njihova doživljanja, ki odsevajo teme romana. Starejši člani pa so z mentorico in režiserko Terezo Gregorič v sklopu evropskega projekta ID Babylon ustvarili avtorsko predstavo V mojo skuto ne pojdejo.