Za osrednjo temo rokopisa tega bavarskega komika velja trma malega človeka, ki vztraja pri svojem prav in hkrati goji prepričanje, da je vseveden. V svoje fragmentarne dramske Valentin strukture - Valentiniada je sestavljena iz več kot 20 kolažnih prizorov - umešča natančno izbrane dramske like. Gre za predstavnike meščanskega življenja, ki se znajdejo v prepoznavnih, na nesporazumu temelječih dramskih situacijah, v katerih se navadni ljudje skoraj neopazno spreminjajo v klovne, se pravi v izobčence in posebneže.

Kabaretne miniature z lucidnimi šalami
Valentina, ki z literarnega vidika velja za mojstra kolaža, pogosto primerjajo s Charliejem Chaplinom in drugimi zvezdniki nemih filmskih burlesk. Njegove dramske situacije temeljijo na nesporazumu ali zmoti, ki sta polje dramskih konfliktov, ti pa razkrivajo kompleksnost medčloveških odnosov in ustvarjajo učinek komičnega absurda. Znano pa je, da je njegovo delo vplivalo tudi na Bertolta Brechta.

"Valentinove dramske točke so lahkotne, stvarne, lucidne in preproste, hkrati pa je v njih vse tako posebno, enkratno in pristno. Njegovi navadni ljudje se komaj opazno spreminjajo v klovne, izobčence, posebneže. Jezik, ki ga mojstrsko uporablja, je velikokrat besedna igra, ki nazorno pokaže, da nesmisel ni brez smisla. Dramski konflikt temelji na absurdnem spotikanju znotraj nezmožnosti jezika, enkratni humor pa neusmiljeno razgalja resnico našega bivanja," so zapisali v gledališkem listu.

Človek, ujetnik svojega lastnega dojemanja
Za Valentina je značilno, da šalo prekine na točki, kjer bi morala biti smešna. Tako ustvarja komičnost tudi prek poigravanja s samo formo skeča oziroma šale. Nekateri njegovi skeči sploh niso komični, prej predstavljajo situacijo ali pojave, ki so napisani samo zato, ker gre za čisto neumnost, za nesmisel, za absurd, ki je sad človekove ujetosti v svoje lastno dojemanje resničnosti. Avtor pravzaprav ni imel namena angažirano dramatizirati človeške neumnosti, požrešnosti ali zlobe. Predmet njegovega zanimanja je bil zgolj učinek komičnega, ko posameznik lajna eno in isto vižo ter se ne zaveda, da je zapadel v paradoks.

Težava "zaciklanega" uma
"Valentinovi skeči nas nepretenciozno opozarjajo, da se svet utaplja v človeški neumnosti, vsak izmed nas pa se ima za vsevedneža oziroma modrijana. Njegov rokopis pripisuje krivdo za vse katastrofe "zaciklanosti" uma. Ampak to je zgolj dramaturška interpretacija," je zapisala dramaturginja Žanina Mirčevska.

Predstavo Valentiniada je režiral Eduard Miler, ki je poskrbel tudi za prevod besedila in izbor glasbe. Dramaturgija je delo Žanine Mirčevske, scenografija Branka Hojnika in kostumografija Jelene Proković. V predstavi igrajo Janez Škof, Maja Končar, Jurij Zrnec, Saša Pavček, Alojz Svete in Silva Čušin.

Premiera predstave Valentiniada. Komična parada iz vsakdanjega življenja bo drevi ob 20. uri na Velikem odru SNG-ja Drame Ljubljana, ponovitve pa sledijo 19., 20., 21. in 23. aprila.