Liza Marija Grašič v uprizoritvi Rose Bernd kot dekle, ki jo niz nesrečnih dogodkov in nemilost okolice pahne v detomorilstvo. Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
Liza Marija Grašič v uprizoritvi Rose Bernd kot dekle, ki jo niz nesrečnih dogodkov in nemilost okolice pahne v detomorilstvo. Foto: Uroš Hočevar / SLG Celje
false
Žalujoča družina, koprodukcija celjskega in kranjskega gledališča, ostra komedija o družini, v kateri se po stričevem pogrebu začne zvijačen lov na dediščino. Foto: Jaka Babnik/SLG Celje
false
Liza Marija Grašič se v uprizoritvi Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk upre kaotičnemu svetu s svojim golim telesom, z nihilističnim uporništvom. Foto: Jaka Babnik/SLG Celje

je Večerovo nagrado prejela za igralske dosežke v sezoni 2015/16 za vloge Rose Bernd v uprizoritvi Rose Bernd, Henriete v uprizoritvi Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk in Dekleta v Nostalgični komediji.

V Hauptmannovi drami Rose Bernd v režiji Mateje Koležnik je Liza Marija Grašič sugestivno in subtilno vzpostavila lik Rose, mlade ženske, ujete v tradicionalno in zaprto okolje, ki zaradi svojih nekonvencionalnih, za družbo nesprejemljivih dejanj pade v nemilost okolice. Hauptmanna je za dramo o Rose Bernd navdihnila resnična zgodba o petindvajsetletni detomorilki Hedwig Otte. Rose odlaga poroko z moškim, s katerim jo želi poročiti oče, se zaljubi v župana in zanosi, niz nesrečnih dogodkov in hudobija zavistnežev pa jo pripeljeta do detomora.

V Molièrovih Učenih ženskah, ki jih je režiral in adaptiral Jernej Lorenci, Liza Marija Grašič postane kaprica in "anemična umetniška muza, ki se kaotičnemu svetu upre s svojim golim telesom in skuša realnost tega sveta iztiriti, sneti s tečajev, a ne s konkretnim dejanjem, marveč z nihilističnim uporništvom," je zapisala žirija v sestavi Ivanka Mežan, Alja Predan in Zdenko Kodrič (predsednik). V vlogi Dekleta v Möderndorferjevi Nostalgični komediji v režiji Borisa Kobala pa igralka "pozornost posveča drugim," in vzpostavi "običajno figuro tega sveta," ki povezuje prizore in like.

Strupena komedija o lovu na dediščino
Večerovo nagrado so igralki celjskega ansambla podelili ob celjski premieri Žalujoče družine srbskega pisatelja in dramatika Branislava Nušića v režiji hrvaškega režiserja Igorja Vuka Torbice. Komedija je premiero že doživela, 24. septembra v Prešernovem gledališču Kranj, v koprodukciji pa so nastopili igralci obeh gledališč.

V Nušićevi igri se družina po stričevem pogrebu zbere na njegovem domu in vsak od tako imenovanih "sorodnikov" je prepričan, da je prav on upravičen do dediščine. Takrat padejo maske in žalost ter spoštovanje do pokojnika hitro splahnita. Nušić natančno razkrinka neiskrene odnose v družini in primitivizem malega človeka ter kritično ost usmerja v pokvarjeno, sprenevedavo in povampirjeno družbo, predvsem v človeški pohlep. Duhovita, a tudi strupeno ostra komedija je tako predvsem kritika družbene moralno-etične sprevrženosti ter neusmiljen prikaz vsakdanje človeške banalnosti in pritlehnosti.

V predstavi igrajo Peter Musevski, Aljoša Koltak, Borut Veselko, Andrej Murenc, Aljoša Ternovšek, Blaž Setnikar, Darja Reichman, Lučka Počkaj, Pia Zemljič, Barbara Medvešček in Liza Marija Grašič. Dramo je prevedla Aleksandra Rekar, kot dramaturginja je sodelovala Katarina Pejović, scenografijo je oblikoval Branko Hojnik, kostumografijo Jelena Proković, glasbo Drago Ivanuša, svetlobo Bojan Hudernik, masko Matej Pajntar, lektor je Jože Volk.