Balet v treh dejanjih na glasbeno podlago Sergeja Prokofjeva so v gledališču Kirov, današnjem Mariinskem gledališču, prvič izvedli leta 1940. V okviru festivala bo v Cankarjevem domu uprizorjen danes in v torek.

Balet Romeo in Julija so v Mariinskem gledališču leta 1940 uprizorili na koreografijo Leonida Lavrovskega. Šest let pozneje so ga uprizorili tudi v moskovskem Bolšoj teatru. Takoj je postal paradni konj sovjetskega baleta in začel osvajati mednarodne repertoarje. Občinstvo v Ljubljani si ga bo v izvedbi baleta in orkestra Mariinskega gledališča ogledalo v različici, ki sledi izvirni zasnovi izpred 75 let.

Srečnega konca za zaljubljenca pač ni
Prokofjev (1891-1953) je glasbo za balet Romeo in Julija po Shakespearovi predlogi ustvaril leta 1935 v sodelovanju z gledališkim kritikom Adrianom Piotrovskim in koreografom Lavrovskim. Skladatelj si je želel srečnega konca, saj je menil, da "živi ljudje lahko plešejo, umirajoči ne morejo". Ideja ni bila dobro sprejeta in tako je partitura dobila še nekaj dodatnih točk in tragičen konec.

Toplina in milina
V balet Romeo in Julija je Prokofjev vnesel teme, povezane z glavnimi junaki, njihovimi dejanji, ljubeznijo in konfliktom. Še posebej zanimiva je ljubezenska tema med Romeom in Julijo, polna hrepenenja, topline, strasti in milosti. Skladatelj je delo prepletel z neoklasicističnimi prvinami v obliki plesnih točk, kot so menuet, gavota, variacija, in mu dodal tudi folklorni ples.

Glasba je koreografa Lavrovskega spodbudila k reševanju dramatičnih konfliktov in teatralnosti, k vključitvi inovativnih tehnik in različnih plesnih slogov. Z izrazno mimiko je na oder prinesel realističen slog, so zapisali na Ljubljana festivalu.

Dve Juliji, dva Romea
Nocoj bo v Cankarjevem domu kot Julija nastopila Viktorija Tereškina, v torek pa Jekaterina Osmolnikova. V vlogi Romea bo nocoj plesal Vladimir Škljarov, v torek pa Maksim Zjuzin. Dirigent bo Boris Gruzin, scenografijo in kostumografijo podpisuje Pyotr Williams.