Poldrugo desetletje utiranja novih fizičnih in miselnih prostorov je za organizatorje festivala Mladi levi, Zavod Bunker, lep dosežek. Sprva je festival na različne prostore – na Ljubljanski grad, v Slovensko mladinsko gledališče, Staro elektrarno, Železniški muzej in druga prizorišča – v okviru mreže Junge Hunde vabil mlade umetnike, pozneje pa se je preselil v prenovljeno Staro elektrarno, ki jo je leta 2004 v upravljanje dobil Zavod Bunker, in se osredotočil na uveljavljene svetovne ustvarjalce, ki jih imamo pri nas priložnost spoznati večinoma zgolj na različnih festivalih. Festival se kljub svojemu domicilu v zapuščeni elektrarni širi v javni prostor, zadnja leta se še posebej skrbno povezuje z lokalno skupnostjo Tabor.
Letos bolj politično angažirani
Po besedah Nevenke Koprivšek, direktorice Zavoda Bunker in sooblikovalke programa, festival vetri tudi miselni prostor z novimi pristopi v plesu in uprizoritvenih umetnostih, s predstavljanjem v slovenskem prostoru manj znanih žanrov, kot je na primer dokumentarno gledališče ali sodobni cirkus, vedno pa radi povabijo umetnike z angažiranim odnosom do ožje okolice ali svetovnih pojavov. Različne teme, ki dokazujejo, da se festival zaveda prostora, v katerem živi, se vsako leto obravnavajo tudi na okroglih mizah in pogovorih, ki potekajo na festivalu. Na teh odpirajo teme in vprašanja, ki se dotikajo javnega prostora, socialne in ekonomske vloge umetnosti ali osebne udeležbe gledalcev, mreženja, fenomena umetnika v gosteh in pridobivanja sredstev.
V času, ko se omembi krize ne moremo izogniti, so na današnje čase, v katerih se države »vedno bolj zapirajo v nacionalne kontekste, denarja za kulturo, izobraževanje, znanost in socialna ravnotežja pa je vedno manj,« opozorili tudi organizatorji letošnjega festivala, ki so prav zato pripravili še nekoliko bolj angažiran in političen program, s katerim odpirajo vrata vsem - »v iskanju skupnih odgovorov, sočutja in empatije, tudi humorja, predvsem pa odgovornosti v kreiranju sveta, v katerem imata kakovost življenja in solidarnost smisel in pomen,« je zapisala Nevenka Koprivšek v festivalskem uvodniku in ob predstavitvi festivala dodala, da gre za umetnike, ki v ustaljenih poteh iščejo nove rešitve.
Reciklirane in poceni mobilne hiše
Mednarodni festival bodo 23. avgusta odprli na ploščadi pri Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) ob 20. uri z instalacijo Mobile House (Practice for a Revolution) japonskega avtorja Kjoheija Sakagučija, »anti-arhitekta« s specifičnim odnosom do arhitekture. Nezadovoljen z gradnjo novih bivališč ob dejstvu, da je na Japonskem okoli osem tisoč praznih bivališč, je preučeval hiše in zatočišča, ki si jih na ulicah Tokia gradijo brezdomci iz recikliranih materialov. »Njegove hiše na kolesih, mobilna bivališča, ki jih gradi, so zgodbe o občutku svobode, človekovi vitalnosti, navdih, da v družbi kapitalističnega pohlepa in potrošništva, v vsakem od nas obstaja modrost, kreativnost, znanje in sposobnost, da nekaj zgradimo s svojimi rokami,« je zapisano v katalogu festivala. Takšne hiše brezdomci sestavljajo iz naravnih materialov in smeti, ki pa za njih pridobijo popolnoma drugačen pomen, poleg vsega pa so še zelo poceni. Mobilno hišo Sakaguči sestavi za 300 dolarjev.
Zgodba TAM-ovih delavcev
Ob 20.30 bodo Aljoša Ternovšek, Sebastijan Horvat, Matjaž Latin in Andreja Kopač v Ljubljano pripeljali dokumentarno zgodbo tovarne TAM v predstavi Was ist Maribor?, pri kateri sodelujejo tudi številni nekdanji sodelavci Tovarne avtomobilov Maribor. Predstava, ki je bila premierno prikazana junija v nekdanji Tamovi kotlovnici v okviru Evropske prestolnice kulture, spremlja propad tovarne avtomobilov, ki pa je nastala kot tovarna letalskih propelerjev, v Ljubljani pa bo najavljena tudi z vožnjami TAM-ovih tovornjakov med ljubljanskimi tovarnami, s katerih bo donela glasba. Trasa in postanki te karavane bo dan pred odprtjem festivala objavljena na spletni strani festivala.
Pogreb se bo nadaljeval s sedmino, kot so šaljivo napovedali mladolevovski ples, ki se je že prejšnje leto prav razigrano razživel - na njem bo za glasbeni izbor skrbel DJ teoP iz (Belo Smetje), na videoprojekciji, ki jo je ustvaril Kijotako Jošimicu, se bodo odvrteli spomini na pretekle Mlade leve. Za prigrizek bodo poskrbeli Primož Dolničar s kuharicami Dnevnega centra aktivnosti za starejše.
Pridiganje proti potrošništvu in cirkuška metafora
Gostovanje Reverend Billyja in Savitri D. je plod večletnega sodelovanja umetnika z Zavodom Aksioma, napovedali pa so ga že z dokumentarnim filmom Kaj bi Jezus kupil?, ki so ga v Stari elektrarni predvajali pretekli teden, v okviru festivala pa bosta izvedena tudi delavnica in pridiga. Reverend Billy je konec 90. let v odgovor na vsesplošno komercializacijo in podivjano potrošnjo ustvaril lik pridigarja in do danes ustanovil tudi Cerkev konca nakupovanja. Na večeru odprtja bo izvedel pridigo, v kateri bo vzporejal primere slovenske in ameriške privatizacije.
Camille Boitel, bo skozi sodobni cirkus predstavila metaforo o kaosu. Z virtuozno akrobatiko Boitel išče ravnotežje v prostoru breztežnosti med nebom in zemljo in predstavlja ranljivega umetnika na meji absurda, humorja in prefinjene žalosti. Uprizoritev je začela razvijati prav v Ljubljani, delo v nastajanju pa je že bilo predstavljeno v gledališču Glej.
Meditacija na podlagi finančnega algoritma
Patrícia Portela bo z zvočnim mojstrom Christophom De Boeckom v Botaničnem vrtu predstavila instalacijo Hortus, s katero vabi, da kot stari grški peripatetiki filozofiramo, medtem ko hodimo po zelenem prostoru, polnem zvokov, sporočil in mikro zgodb. Mreža senzornih naprav, postavljena v vrtu, meri dinamiko vetra in svetlobe ter proces fotosinteze prevajajo v ptičje petje, pri svojih meritvah pa je De Boeck uporabil algoritem, ki si ga je izposodil na finančnih trgih.
Eksplozija upora na odru
Ponovno bo nastopila tudi italijanska skupina Motus, ki je lani navdušila s predstavo Too Late! o Brechtovi Antigoni, letos pa prihaja s predstavo Alexis. Una Tragedia Greca (Upor). Skupina s fizično eksplozivnostjo in neverjetno prezenco ideje grške tragedije postavlja v lastno domovino in pripoveduje zgodbo junakov, ki se uprejo avtoritetam.
Raziskave zgodovinskih okruškov
Romunski Colectiv A je predstavo X MM DIN YKM osnoval na raziskavi arhivov romunske obveščevalne službe, ki so postali javno dostopni po letu 1989. V uprizoritvi preigravajo pogovor med romunskim pisateljem in novinarjem Dorinom Tudoranom in romunsko obveščevalno službo Securitate v času, ko je Tudoran želel zapustiti Romunijo leta 1985.
Zgodovino je raziskovala tudi portugalska umetnica Patrícia Portela, ki je v kleti starih staršev našla skrinjo z besedili in načrti Acácia Nobrea, portugalskega da Vincija, pozabljenega izumitelja in umetnika iz začetka dvajsetih let prejšnjega stoletja. Tega je diktatura utišala in izbrisala iz portugalske zgodovine, še danes ne obstaja niti na brskalniku Google. Dialog z avantgardistom, ki pripoveduje o njegovih načrtih, političnih idejah in znanstvenih ter umetniških projektih, bo predstavila v The Private Collection of Acácio Nobre (Zasebna zbirka Acácia Nobreja).
Jolika Sudermann, Alma Söderberg v virtuozni miniaturki A Talk predstavljata vsakdanji pogovor v igrivem duetu melodij, ritmov in gest, ki se giblje med čutnostjo in pomeni. Norveška skupina De Utvalgte na Mlade leve prihaja tretjič. Uprizoritev z naslovom Skrivnost človeškega oder z inventivno uporabo svetlobe, zvoka in tridimenzionalnosti spremeni v sanjsko sliko in pripoveduje o življenju, smrti, strahu ter nas popelje v skandinavsko počasnost in občutje lepote žalosti.
Vaja neposredne demokracije
Španska umetnika Roger Bernat in Tomàs Aragy oziroma Societat Doctor Alonso sta v Ljubljani že nastopila v tandemu General Electrica. Tokrat Doctor Alonso gostuje kot rezidenčni umetnik, v gledališču Glej pa bo mogoče videti njegovo delo v nastajanju, Bernat pa se bo predstavil z gledališkim dogodkom Ali bi se nocoj odločali?, v katerem bodo gledalci vodili parlament. Kot pravi, je zanj gledališče prostor, kamor pridejo ljudje, da bi se poizprašali, kaj pomeni živeti v neki družbi. Vloge igralcev bo prevzelo občinstvo, ki bo imelo možnost debatirati in predstavljati svoje argumente.
Slovenski predstavniki bodo poleg Was ist Maribor? še Živalska farma Lutkovnega gledališča Ljubljana v režiji Vita Tauferja, za katero je besedilo po znamenitem Orwellovem romanu zapisal Andrej Rozman-Roza, klasična zgodba pa zadoni tudi v številnih partizanskih pesmih.
Spraševanja o preteklosti in prihodnosti
Letošnja skupina festivala je Pionir 10 iz Subotice, ki zase pravi, da so pripadniki izgubljene nacije, kritiki pa jih žanrsko opredeljujejo kot new wave in postpunk.
Stefan Kaegi, ki je na Mlade leve v preteklih izvedbah že pripeljal dokumentarno gledališče, bo tokrat nastopil s predavanjem, pri katerem bo predstavil festival, ki ga je o istih temah zasnoval v različnih mestih, kot izhodiščna ideja pa sta mu služila predvsem dvom o smiselnosti festivalov in iskanje novih oblik festivalov. Okrogle mize letošnjega festivala se bodo ukvarjale tako s preteklostjo - na pogovoru s sodelavci iz mreže Junge Hunde in umetniki, ki so gostovali v začetnih letih Mladih levov, se bodo spraševali, kje je prostor za inovativnost in eksperiment ter kaj se je zgodilo z omenjenimi mladimi umetniki - kot s prihodnostjo - s pogovorom o oblikah solidarnosti, ki so potrebne, da se skupaj soočimo s krizo kulturnega sektorja in širše. Za mednarodne goste in zainteresirane domače obiskovalce Mladi levi organizirajo tudi obisk Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanjah, kot že lani pa bodo po različnih lokacijah po mestu (ljubljanska tržnica, železniška postaja, mestne ulice) presenečali tudi operni pevci v projektu Lirični utrinki v mestu.
Izpolnjevanje želja
V lanskem projektu Zemljevid želja, ki ga je na ploščadi SEM pripravila skupina ProstoRož, so prebivalci Tabora lahko prispevali svoje želje glede razvoja soseske Tabor, župan Janković pa je obljubil, da bo dve od teh želja uresničil. Letos se tako uresničuje prva želja in ob Hotelu Park bo MOL 30. avgusta odprlo novo otroško igrišče, katerega produkcijo so prevzeli prostovoljci iz Doma upokojencev Tabor. Ti sodelujejo tudi pri odprtju festivala, saj bodo na celodnevni delavnici pod vodstvom Primoža Dolničarja pripravljali pogostitev, ki bo ponujena na večeru odprtja. Kakšen bo jedilnik, nam organizatorji festivala niso zaupali, namignili pa so, da bo ustrezal otvoritveni predstavi o TAM-ovih delavcih.
Letos brezplačne vstopnice s prostovoljnimi prispevki
Letošnji, petnajsti festival, kot novost uvaja še vrtec za otroke od prvega do desetega leta. Levček bo odprt eno uro pred predstavo in še eno uro po koncu predstave. Obletnico festivala so letos proslavili še z izdajo knjige Levopis, ki popisuje vse umetnike in predstave, ki so do zdaj gostovali na festivalu, prinaša mnogo spominov sodelavcev in umetnikov, refleksije festivala in druge dokumente, povezane s preteklimi petnajstimi leti, ne pozabi pa tudi na vse sodelavce in organizatorje. Ob tem lahko še omenimo, da pomemben del festivala že vsa leta ustvarjajo prostovoljci. Prostovoljni pa so tudi letošnji prispevki za ogled uprizoritev, saj se je Bunker letos odločil, da bodo vstopnice brezplačne, pred predstavami in po njih pa bodo zbirali prostovoljne prispevke za nakup novih reflektorjev, ki jih potrebujejo v dvorani.