Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je nagrado za najboljšo uprizoritev lanske sezone podelilo avtorskemu projektu 25.671 Prešernovega gledališča Kranj.

Veliko nagrado Borštnikovega srečanja za najboljšo uprizoritev prejme Ponorela lokomotiva v izvedbi SNG-ja Drama Ljubljana, ker po ocenah strokovne žirije predstavlja "resen izziv - kako uprizoriti eksperimentalno, avantgardno dramo iz leta 1923, delo, temelječe na komaj določljivi doktrini "čiste forme", ki ga avtor ni končal in ni bilo uprizorjeno v času njegovega življenja".

"Doslednost, prepričljiva in natančna skupinska igra, pogumne rešitve v interpretaciji odnosov med liki in v postavitvi posameznih epizod, razgibana glasba ... so elementi, zaradi katerih je Ponorela lokomotiva izjemen ustvarjalni dosežek," so zapisali v svoji obrazložitvi.

Olga Kacjan, "daljni komet"
Toda če je bila predstava večera Ponorela lokomotiva, pa je bila zvezda gotovo letošnja dobitnica Borštnikovega prstana, Olga Kacjan, ki je svoj govor začela s kratko reprizo monologa "Kako je to čedno!" iz predstave Klovni. "To ni Hollywood, to je Maribor. To ni oskar, to je prstan, ki se imenuje po prvem slovenskem igralcu, Ignaciju Borštniku, ki je Slovencem že konec 19. stoletja predstavil Strindberga in Ibsena," je ugledno priznanje napovedal predsednik žirije Ivo Svetina.

"Spet srečno poročena"
"Ker sem prva iz SMG-ja, ki sprejemam to nagrado, je seveda ne zavračam - upam in si želim pa, da utiram pot za naprej," je v svoji zahvali povedala več kot prešerno razpoložena Kocjanova. "V življenju sem bila dvakrat srečno ločena - odslej bom pa spet srečno poročena. Gledališču in filmu bom še naprej ostala zvesta, bodisi kot igralka ali kot gledalka. Ostanite O. K. - vaša O. K."

Nagrado za režijo so podelili Mateji Koležnik za uprizoritev John Gabriel Borkman Drame SNG-ja Maribor, ker je "klasično dramsko besedilo zreducirala zgolj na najbolj bistveno", vsak segment produkcije pa "izraža natančno premišljen režijski pristop, dodelan v vseh podrobnostih izvedbe".

Najboljše igralke so kar tri
Štiri nagrade za igro si delijo Nataša Barbara Gračner za vlogo Matere v uprizoritvi Mati v izvedbi SNG-ja Drama Ljubljana, Polona Juh za vlogo Ofelije v uprizoritvi Hamlet v izvedbi SNG-ja Drama Ljubljana in Nataša Matjašec Rošker za vlogo Gospodične Elle Rentheim.

"Ofelija v svoji norosti izreče misel: Vemo, kaj smo, ne vemo pa, kaj morda še bomo. Mislim, da ta misel trenutno zelo dobro razlaga svet in posameznika v njem. Pomembno se mi zdi, da v teh temnih časih in verjetno še temnejši prihodnosti to misel skušamo interpretirati optimistično," je ob prevzemu svoje nagrade komentirala Polona Juh.

Še bodo priložnosti za nagrade ...
"Nataša Barbara sporoča, da je zelo počaščena, da je dobila nagrado za vlogo, ki ji je zelo ljuba, in v predstavi, ki ji je zelo ljuba," je v imenu zaradi bolezni odsotne Gračnerjeve sporočil njen stanovski kolega Igor Samobor. "No, lep pozdrav iz Maribora, Nataša Barbara, ker vem, da nas gledaš - drugo leto se nam boš pa spet lahko zahvalila osebno," se je ob tem pošalil Gašper Tič.

Lanski lavreat Samobor zopet nagrajen
Na moškem polu iste kategorije slavi lanski dobitnik Borštnikovega prstana Igor Samobor za vlogo Johna Gabriela Borkmana v uprizoritvi John Gabriel Borkman mariborske Drame. "Po Samoborjevi zaslugi smo dobili klinični portret osebe, ki v odsotnosti moralnih standardov in empatije ne more razumeti človeških razsežnosti tragedije – ne tiste, ki jo povzroča drugim, pa tudi ne lastne, ko se zgrne nadenj," je v utemeljitvi nagrade za "najboljšega mogočega slovenskega Borkmana" zapisala žirija. "V Mariboru sem bil sprejet po najboljših mogočih zakonih gostoljubja, odšel pa z neprecenljivo izkušnjo, ki jo privoščim vsakemu igralcu," pa je povedal Samobor.

Ime, ki si ga velja zapomniti
Nagrado za mlado igralko prejme Tina Gunzek za vlogo Dekleta v uprizoritvi Vaje za tesnobo v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča Trst.
Najboljšo scenografijo pa sta zasnovala Numen in Ivana Radenović v uprizoritvah Črna žival žalost v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega ter Mojster in Margareta v izvedbi Drame SNG-ja Maribor. "Nagrada je namenjena tudi tehničnim ekipam SNG-ja Maribor in MGL-ja - torej ljudem, ki jih nikoli ne vidimo, a so veliko pripomogli k nagradi," je v svoji zahvali sporočila sicer odstotna Radenovićeva.

V letošnjem tekmovalnem programu je glasba poudarjeno sooblikovala uprizoritve, nagrado za glasbo je žirija pripisala Branku Rožmanu v Ponoreli lokomotivi.

Marinka Poštrak prejme nagrado za umetniško vodstvo uprizoritve 25.671 v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj. "Nagrado sprejemam v imenu izbrisanih, ki so tako pogumni, da vztrajajo na svoji poti, v imenu Mirjam Drnovšček, ki si je predstavo upala uvrstiti na spored, in celotne ekipe, ki se je v projekt vrgla z vsemi svojimi emocijami in igralskim stališčem," je povedala ob prevzemu nagrade.

Hamlet zaživi v sveži slovenščini
Srečko Fišer je bil nagrajen za prevod Hamleta Williama Shakespeara v izvedbi SNG-ja Drama Ljubljana. ("Hamlet v njegovem prevodu deluje kot povsem današnje besedilo, ki raste iz sodobne pesniške izkušnje ter formo prilagaja vsebini in vseskozi izhaja iz nje.")
Žirija je nagradila tudi kolektivno stvaritev v uprizoritvi Vaje za tesnobo v izvedbi SSG-ja Trst, ki priča o "izjemni umetniški usklajenosti vseh elementov uprizoritve".

Teatrologi so izbrali Frljića in tragične zgodbe izbrisanih
Po ocenah Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je najboljša uprizoritev pretekle sezone projekt 25.671 v režiji Oliverja Frljića in produkciji Prešernovega gledališča Kranj. Kot piše v obrazložitvi, gre za "predstavo, ki gledalca sooči s stvarnostjo tako ostro in kruto, kakor zmore biti ostra in kruta le resničnost sama".

"Zahvalila bi se rada izbrisanim, katerih tragične zgodbe so pomagale oblikovati predstavo, čeprav bi bilo seveda bolje, če jih ne bi bilo," se je v imenu ekipe predstave zahvalila Mirjam Drnovšček, predsednica Prešernovega gledališča Kranj. "Če bo predstava pripomogla k temu, da bo vlada 5. novembra sprejela zakon, ki ne bo ponovno ponižal njih (in nas), je svojo nalogo opravila."

Gledališče za "svet, ki se maje"
Ugotavljamo, da sodobno slovensko gledališče z repertoarno izbiro korespondira z brezobzirnostjo sveta, v katerem živimo. "V svetu, ki se maje", kot bi dejal veliki elizabetinski dramatik, pa bi bilo zaželeno, da gledališče v večji meri opravlja vlogo medija, ki "mu ravna tečaje", je v svoje poročilo ob sklepu letošnjega festivala še zapisala strokovna žirija.