V današnjem prispevku iz serije Poletje 1931 si bomo ogledali, kako so v domovini sprejeli vest o izjemnem uspehu našega športnika na velikem tekmovanju v Parizu. Leto dni prej, na gimnastičnem svetovnem prvenstvu v Luksemburgu se je pri nastopu poškodoval ‒ padel je z droga, vendar ni utrpel hujših poškodb. Takšne sreče pa le nekaj ur pozneje ni imel Anton Malej, ko je pri nastopu na krogih nesrečno padel ter si zlomil tilnik.

Serija Poletje 1931
Serija Poletje 1931 prinaša kratek pregled pomembnejših pa tudi povsem vsakdanjih dogodkov, ki so odmevali v naših krajih ter zunaj meja domovine pred devetdesetimi leti, oziroma natančneje poleti leta 1931. Besedilo v narekovajih je iz izvirnih časopisov iz tistega časa (Slovenec, Slovenski narod, Jutro, Jugoslovan in Mariborski večernik Jutra), ki so vsi dostopni na spletnih straneh Digitalne knjižnice Slovenije.

Začetek velikih telovadnih manifestacij v Parizu
Na začetku si najprej poglejmo, kako je časopis Jutro 12. julija 1931 poročal ob začetku svetovnega gimnastičnega prvenstva v Parizu, ki je sovpadalo s 50. obletnico Mednarodne gimnastične zveze in 142-letnico napada na Bastiljo (14. julij 1789), ki je pomenil začetek francoske revolucije.

"Danes so se pričele v Parizu velike gimnastične svečanosti ob priliki 50-letnice obstoja Mednarodne telovadne unije. Na svečanosti je prispela nepregledna množica telovadcev iz Francije, Belgije in Luksemburga, prišle pa so tudi močne delegacije drugih narodov, katerih telovadne organizacije so včlanjene v Mednarodni telovadni uniji. Med drugimi je v pretekli noči prispelo nad 500 jugoslovenskih Sokolov, ki so se vozili s posebnim vlakom in ki jih vodi drugi podstarosta Sokola kraljevine Jugoslavije br. [brat] Paunkovič."

Đura Paunković (1877‒1938) je bil srbski politik v času Kraljevine Jugoslavije in član jugoslovanskega Sokola. Mednarodna gimnastična zveza (FIG ‒ Fédération Internationale de Gymnastique), v tistem času znana pod imenom Mednarodna telovadna unija, je bila ustanovljena v Belgiji, 23. julija 1881.

Kdo je bil Leon Štukelj?
Leon Štukelj je bil rojen 12. novembra 1898, v Novem mestu, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo in kasneje gimnazijo. Po končani gimnaziji se je vpisal na študij prava na Dunaju, ki ga je nato nadaljeval v Zagrebu in dokončal v Ljubljani. Po končanem šolanju se je zaposlil kot sodnik, najprej na Štajerskem (Lenart v Slovenskih goricah in Maribor) nato pa na Dolenjskem (Žužemberk in Novo mesto). Po drugi svetovni vojni mu je nova oblast prepovedala opravljanje sodniške službe, zato je do svoje upokojitve leta 1965 delal kot pravni svetovalec. Leta 1996 se je, kot najstarejši še živeči olimpionik, udeležil olimpijskih iger v Atlanti, kjer je pri svojih 97 letih prikazal, da je bil kljub visoki starosti še vedno v izvrstni formi. Krajši pogovor z njim pred odhodom v Atlanto pa si lahko ogledate na tej povezavi. Leon Štukelj je umrl 8. novembra 1999 v Mariboru, le nekaj dni pred 101. rojstnim dnem.

Kako so Štuklja predstavili v takratnem časopisju
Besedilo iz današnjega prispevka je bilo prvotno objavljeno v časopisu Jugoslovan, 14. julija 1931: "Brat Leon Štukelj naš prvak je zaslovel v našem Sokolstvu prvič leta 1922 na mednarodni tekmi v Ljubljani [osvojil tri zlate medalje in eno srebrno]. Od tedaj je vidno napredoval, tako, da je na olimpijadi v Parizu leta 1924, dosegel ponosni naslov svetovnega prvaka na vseh orodjih. Leta 1926 je bil na mednarodni tekmi v Lyonu [dve zlati medalji], leta 1928, v Amsterdamu na olimpijadi [dve bronasti medalji] in lansko leto [1930] v Luksemburgu, kjer bi gotovo, ako se mu ne bi pripetila težka nesreča, zasedel prvo mesto. Po dosedanjih uspehih lahko pričakujemo, da bo na olimpijadi v Los Angelesu gotovo zopet svetovni prvak."

Na olimpijskih igrah, ki so potekale v Los Angelesu v ZDA, med 30. julijem in 14. avgustom 1932, Kraljevina Jugoslavija ni sodelovala, zato je Leon Štukelj ostal brez nove medalje. Na naslednjih olimpijskih igrah, leta 1936, v Berlinu pa je kljub skoraj osemintridesetim letom dosegel srebrno medaljo na krogih.

Leon Štukelj postane svetovni prvak v Parizu
"Jugoslovansko Sokolstvo slavi zopet triumf v telovadbi. Z največjim veseljem in zadovoljstvom je sprejela jugoslovanska javnost včeraj prvo vest iz Pariza, da si je pri sobotnih tekmah na orodju kljub najhujši konkurenci priboril prvenstvo v telovadbi na orodju naš prvak brat Leon Štukelj, član Sokola Maribor-matica. Dosegel je 115 točk, njemu sledijo Čehoslovak s 113, Finec s 112, Švicar s 111 in Italijan s 107 točkami. Če pomislimo, da so Švicarji in Italijani izvrstni tekmovalci na orodju, kar so dokazali že na olimpijskih tekmah, potem lahko upravičeno trdimo, da je brat Leon Štukelj absolutni prvak sveta na orodju. Kdor je videl brata Štuklja pri vežbanju zadnje dni na telovadišču v Ljubljani, je lahko z največjim optimizmom računal, da bo br. Štukelj najopasnejši kandidat za prvo mesto. In nismo se varali. Borba je bila zelo ostra in napeta. Francozi, ki so prijavili največ tekmovalcev, so se prav slabo odrezali. Čehoslovaki bodo skušali z lahko atletiko doseči prvo mesto, vendar pa jim bodo naši tekmovalci opasni tekmeci. Potek tekem vzbuja v javnosti veliko pozornost, kakor doslej še nobena mednarodna tekma."

_{Rok Omahen je dokumentalist-raziskovalec iz TV arhiva in dokumentacije RTV Slovenija. rok.omahen@rtvslo.si}