V Berlinu je zraslo 2.711 betonskim plošč, s katerimi se Nemci Židom opravičujejo za medvojne grozote. Foto: epa
V Berlinu je zraslo 2.711 betonskim plošč, s katerimi se Nemci Židom opravičujejo za medvojne grozote. Foto: epa
Priprave na gradnjo spomenika so se vlekle dolga leta.
Spomenik je načrtoval ameriški arhitekt Peter Eisenman. Foto: epa
Spomenik stoji v bližini Reichstaga.
Na ozemlju spomenika je nekoč stal bunker nacističnega ministra za propagando Josepha Goebbelsa. Foto: epa

V bližini Reichstaga je zrasla "prostorska inštalacija", sestavljena iz 2.711 orjaških betonskih blokov, ki še najbolj spominjajo na povečane nagrobnike. Spomenik je načrtoval ameriški arhitekt židovskega rodu Peter Eisenman, stoji pa na mestu, kjer si je med 2. svetovno vojno bunker zgradil propagandni minister Joseph Goebbels.



Dolga leta premlevanja načrtov
Predlog za postavitev spomenika v spomin na 6 milijonov Judov, ki jih je za življenje prikrajšala vojska nacistične Nemčije, je bil podan že leta 1988, ker pa bi projekt lahko sprožil ideološke spore, so oblasti dovoljenje zanj izdale šele pred nekaj leti. Tudi po odločitvi za njegovo postavitev zagatam še ni bilo videti ne konca ne kraja, saj se nemške oblasti, arhitekti ter umetniki niso in niso mogli odločiti, kakšen naj bi spomenik pravzaprav bil.

Prvi predlog je zavrnil kancler Kohl
Prvotni načrti so predvidevali zgolj gradnjo obsežne simulacije grobnice, na katero bi zapisali imena milijonov pobitih Židov, a je predlog leta 1995 zavrnil tedanji nemški kancler Helmut Kohl. Štiri leta kasneje je pred berlinskega župana Eberharda Diepgena prispel predlog za postavitev stebra z napisom Thou Shalt Not Kill (Vi ne boste pobijali.), nemški parlamentarci pa so izglasovali gradnjo sedanjega projekta.

Duhovi se nočejo pomiriti
Tudi po končanih delih se vroče razprave okoli spomenika nočejo umiriti. Nemški pisatelj Hannes Stein je tako izjavil, da je inštalacija še najbolj podobna pokopališču in da so z njeno postavitvijo Nemci židom zgolj postavili dostojno zadnje bivališče, ki so jim ga odrekli v času zverinskih pobojev.

Tudi vsi člani židovske skupnosti niso preveč zadovoljni z "betonskim" poljem. Predstavnik berlinskih Židov je tako izjavil, da že sama zapletenost postopkov za izgradnjo spomenika, ki so se vlekli dolga leta, pomeni sramotno obravnavo tako resnega zgodovinskega vprašanja, kot je bil holokavst.