Oglas
Nemci so šele z Lutrom postali narod.
Podobno kot se zgodovina slovenskega knjižnega jezika začenja s protestanti, se s protestanti začenja tudi zgodovina nemškega knjižnega jezika; natančneje, začenja se z Lutrovim prevodom Novega testamenta. Martin Luter je leta 1521 potreboval le 11 tednov, da je na podlagi hebrejske in grške predloge prevedel celotno Novo zavezo in s tem postavil temelje enotnega nemškega jezika. Spomin na ta dogodek ohranja razstava Dies Buch in aller Zunge, Hand und Herzen - 475 Jahre Lutherbibel (Ta knjiga v vseh jezikih, vsaki roki in vseh srcih), ki bo na gradu Wartburg na ogled do 31. oktobra.
Niti Luter ni znal pravega nemškega jezikaRazstava ne predstavlja le velikega Lutrovega dosežka, ampak na laž postavlja tudi raz širjeno prepričanje, da so Nemci šele z Lutrom začeli brati biblijska besedila v maternem jeziku. Kot pravi Jutta Krauß, vodja znanstvenega oddelka raziskovalne knjižnice v Gothi, je v resnici že vse od izuma tiska sredi 14. stoletja na Nemškem krožilo vsaj 18 prevodov Svetega pisma. Vendar pa so bili napisani v regionalnih jezikih, kar pomeni, da jih niso mogli razumeti vsi Nemci, saj so se dialekti med seboj močno razlikovali. To je bila tudi velika skrb Martina Lutra, ki je še leta 1523 tožil, da ne obvlada nemškega jezika in da še ni naletel na knjigo ali zapis, v katerem bi našel navodila za učenje "prave vrste nemškega jezika".
Nemščina - pravi pesniški jezik
Pravila je zato določil kar sam in več stoletij kasneje je Johann Wolfgang Goethe prav zaradi Lutrovega prispevka k razvoju nemškega knjižnega jezika zapisal: "Nemci so šele z Lutrom postali narod." Ko je Primož Trubar opravljal podobno nalogo normiranja slovenskega knjižnega jezika, je kot normo privzel kranjski jezik (čeprav je Trubar sam zatrjeval, da je v knjigo prenesel govor rodne Raščice, so novejše raziskave, kot piše France Bernik, v njegovem knjižnem jeziku našle številne prvine ljubljanske govorice), Luter pa se je odločil za nemščino srednjih vzhodnonemških dežel, ki se je z Lutrovo Biblijo razvila v tako imenovano visoko nemščino (Hochdeutsch). Slednja velja tudi za poseben umetniški jezik, saj je bila pri njenem formiranju posebna pozornost namenjena tudi ritmu zlogov, zaradi česar ta nemški jezik velja skoraj za pesniški dosežek.
Razstava na gradu Wartburg poleg Lutrove Biblije na ogled postavlja tudi nekatere predhodne nemške prevode, za njen vrhunec pa velja prvi izvod celotne Lutrove Biblije iz leta 1534. Zgodbo o nastajanju Lutrove Biblije dopolnjujejo še lesorezi in slike 'Lutrovega propagandista', sicer pa imenitnega predstavnika nemške renesanse Lucasa Cranacha starejšega, posebna redkost pa je tudi oltarno krilo iz zgodnjega 16. stoletja iz kraja Großkromsdorf. Sprehod skozi razstavo se konča v tako imenovani Lutrovi čumnati, kjer je Luter pred skoraj 500 leti v rekordnem času prevedel Novi testament.
Polona Balantič
Nemci so šele z Lutrom postali narod.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje