Mreža (Netz), ogromno platno nemškega umetnika Gerharda Richterja, na sami dražbi ni dosegla izklicne cene 5,8 milijona funtov, zato so jo - ob vidni napetosti v prostoru, kot pišejo tuji mediji - umaknili z odra. No, konec je bil vseeno srečen: za sliko je takoj po dražbi neznani kupec ponudil 7 milijonov evrov in jo tudi dobil, čeprav je bila ocenjena med 8,8 in 12,6 milijona evrov.
Najvišjo ceno je dosegla slika Oblaki (Okno), prav tako delo Gerharda Richterja. Njen novi lastnik, ki pa želi ostati anonimen, je zanjo odštel 7,9 milijona evrov. Slika je bila pred dražbo ocenjena na 8,8 milijona evrov.

Niso dosegli pričakovanih številk
Ker prej omenjena Mreža ni bila prodana na dražbi, so iz dražbene hiše Christie's sporočili izkupiček od prodanih del v višini 59,3 milijona evrov. Pred ponedeljkom so si pri Christie's obetali izkupiček v višini 75 milijonov evrov, dražbo pa so napovedovali kot "prodajo najdragocenejših del iz zasebne zbirke, kar jih je London kdaj videl".

Polke "posekal" Richterja
Še posebej uspešno pa so na dražbi prodali pet del nemškega umetnika Sigmarja Polkeja. Zanje so skupaj iztržili 20,6 milijona evrov, pri čemer je najvišjo ceno, 6,5 milijona evrov, dosegla slika Indijanec z orlom.

Eno izmed 44 del, ki so bila sprva predvidena za prodajo na dražbi, so pred začetkom dražbe umaknili iz prodaje, tri dela pa niso bila prodana.

Zbirka, ki je Avstrija ni hotela odkupiti
Izkupiček od prodanih del bo namenjen reševanju zbirke Essl. Ta združuje okoli 7000 umetnin in velja za eno najpomembnejših zasebnih zbirk povojne in sodobne umetnosti v Evropi. Njen ustanovitelj Karlheinz Essl, ki je tudi ustanovitelj verige trgovin Baumax, jo je pred meseci neuspešno ponudil v odkup Avstriji, da bi tako omogočil preživetje svojemu podjetju, ki se je znašlo v težavah.

Zbirko je nato za okoli 100 milijonov evrov odkupil industrialec Hans Peter Haselsteiner, ki jo želi obdržati tudi v prihodnje. Karlheinz Essl, ki je spremljal dražbo v Londonu, je po koncu izrazil veselje, da bo izkupiček od prodanih del zagotovil nadaljnje delovanje muzeja Essl; porabili ga bodo namreč za refinanciranje Haselsteinerjevega posojila.

Essl je od 70. let minulega stoletja v svoji zbirki zbral dela umetnikov, kot so Friedensreich Hundertwasser, Georg Baselitz, Markus Lüpertz, Gerhard Richter, Jonathan Meese in Gottfried Helnwein. Leta 1999 so v Klosterneuburgu pri Dunaju odprli tudi Esslov muzej.