Skupaj s sosedi oz. s pomorskimi sosedi so predstavitev zgodovinskega bogastva ter lepote in turistične ponudbe pokrajin iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore ter Albanije zasnovali izbrani partnerji iz vseh jadranskih držav. Slovenijo v tej pobudi zastopa Obalno-kraško območje, v imenu te pa piranski Pomorski muzej Sergeja Mašera.
In Adristorial ima kaj ponuditi. Kulturnozgodovinska dediščina je zagotovo najbolj vpadljiva skupna prvina projekta. Kot je razbrati iz bogatega tiskanega gradiva, pa se zamisel, povezana s pobudo, napaja v življenjskem slogu, ki je značilen za ta del Evrope. V tem duhu Sečoveljske soline še posebej izstopajo.

Slovenskemu turistu sta najbrž že dobro znana otok Hvar in Neretovski kanton s slikovitima dolino in delto reke Neretve, ki sta hrvaški in bosansko-hercegovski deležnik pri Adristoricalu.

Na italijanski strani pri projektu sodelujejo Provinca Bari, pokrajini Molise, Abruci, in Marche, Ravenna z zaledjem, Beneška pokrajina ter Furlanija - Julijska krajina. Črnogorci so v projekt vključili celotno deželo, Albanci pa svojo severozahodno pokrajino Leža, še posebej bogato z ostanki rimskih gradenj. Tam, pokrajino so Rimljani imenovali Lissus, se je leta 1405 rodil albanski narodni junak Skenderbeg.

Tematska poglavja, ki bi turiste lahko vodila po nesklenjeni krožni poti ali po vseh jadranskih obalah in ki jih slehernemu zainteresiranemu gostu predlaga tudi spletna stran projekta Adristorical, imajo lahko naslove: Vodne poti, Vera in duhovnost, Benečani in Otomani, Domovi umetnikov, Obzidana mesta ter Antična gledališča.

Prizadevanja, da bi se promocijska znamka Adristorical uveljavila na evropskih in tudi drugih turističnih trgih, sofinancira tudi Evropska unija.

Predstavnik Slovenske turistične organizacije v Londonu Tine Murn je projekt povezovanja pokrajin ob Jadranskem morju primerjal s pobudo Alpe Adria Trail, ki tudi pri nas že kaže spodbudne turistične izide. V tej se povezujejo sosednje vzhodne alpske dežele, ki obiskovalcem predstavljajo pohodniške ture na svojih ozemljih.

S pozdravnim govorom zbranim predstavnikom veleposlaništev, kulturnim atašejem ter skrbnikom za ekonomske in druge zadeve ter drugim visokim gostom je nastopil direktor piranskega Pomorskega muzeja Franco Juri, Malo sonato Giuseppa Tartinija pa je zaigrala slovenska virtuozinja na violino Lana Trotovšek.

Matjaž Ambrožič
@matjazambrozic