Zoran Mušič je bil ob svojih začetkih vitalno povezan z Narodno galerijo, ki je štipendirala njegovo študijsko bivanje v Španiji. Ob 100. obletnici umetnikovega rojstva leta 2009 so v galeriji pripravili dokumentarno razstavo Španska vizija, na kateri so predstavili dokumente, citate, avtorske članke in nekaj redkih ohranjenih del iz obdobja potovanja v Španijo. Kot je povedala direktorica galerije Barbara Jaki, so se takrat tudi prvič srečali z arhitektko Vando Mušič; od nje so si izposodili nekaj Mušičevih del, kopij znanih del španskih umetnikov, ki jih je kopiral po naročilu galerije. To je bil začetek sodelovanja, nadaljnjih dogovorov in pozneje tudi prijateljstva.
57 del z raznolikimi motivi
Donacijo so v galeriji prevzeli ob podpisu pogodbe 19. maja. Obsega 57 del iz obdobja med letoma 1936 in 1999, v njej so olja in akrili na platnu, gvaši, risbe in grafike, med njimi je tudi tapiserija. Motivi slik so različni, od dalmatinskih krajin, beneških vedut, portretov žene Ide do pretresljivih prizorov iz taborišča Dachau. Poleg tega je umetnikova nečakinja galeriji načeloma za neomejen čas posodila še 40 del. Tudi ta so po besedah Jakijeve že v galeriji.
Mušičeva dela nameravajo, kot je povedala direktorica, razstaviti v prenovljeni palači Narodni dom, v visokem pritličju zahodnega krila, in to čim prej po dokončanju del in po izteku razstave, posvečene realizmu, s katero bodo prenovljene prostore predali javnosti.
Od Španije, Dalmacije, nato med Benetkami in Parizom
Zoran Mušič (1909-2005) se je rodil v Bukovici blizu Gorice. Leta 1934 je diplomiral pri prof. Ljubu Babiću na zagrebški likovni akademiji. Naslednje leto je študijsko obiskal Španijo. Za njegov nadaljnji razvoj so bila pomembna kopiranje Goyevih del v madridskem muzeju Prado in še posebej daljša slikarska potovanja v Dalmacijo, kamor se je med letoma 1934 in 1940 nenehno vračal.
Leta 1944 se je preselil v Benetke. Od tam so ga jeseni leta 1944 prek Trsta odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni je večinoma živel med Benetkami in Parizom. Leta 1970 je s ciklom grafik in slik Nismo poslednji, nastalih na podlagi spominov na internacijo v taborišču Dachau, osupnil strokovno javnost. V francoski prestolnici je od leta 1953 ustvarjal in razstavljal pod okriljem ugledne Galerie de France in pripadal skupini Ecole de Paris. Umrl je v Benetkah.
Donacija Mušičevih del ni prva, ki je obogatila zbirko Narodne galerije. Ta je po besedah Jakijeve do zdaj prejela že več donacij, predvsem posamičnih umetnin, ki so jih lastniki izrecno želeli predati Narodni galeriji. Tako je bilo tudi pri donaciji Bogomile in Marjana Pogačnika ter pri donaciji Vande Mušič.