Kot je namreč zapisal Terencij, se brez Cerere in Bakha Venera ohladi. "Brez kruha in vina ni ljubezni," je dodal, znamenite besede rimskega komediografa pa so navdihnile številne umetnike, tudi Petra Paula Rubensa (1577‒1640), ko je leta 1614 naslikal znamenito Premraženo Venero (Venero Frigido). Slika je v teh dneh v restavratorskih delavnicah Umetnostnozgodovinskega muzeja na Dunaju.

Gre za eno izmed številnih del slavnega slikarja, verjetno največjega predstavnika flamskega baroka, ki se jim letos posveča restavratorsko-konservatorski oddelek dunajskega muzeja. Za prihodnje leto namreč pripravljajo obsežno razstavo Rubensovih slik in dela je veliko. V eni izmed najpomembnejših svetovnih zbirk likovne umetnosti hranijo približno 40 slik umetnika in njegove delavnice, ki jih bodo prihodnjo jesen postavili na ogled.

Neutrudno popravljanje kompozicij
Postavitev, ki jo odpirajo oktobra 2017 in bo na ogled do januarja 2018, so naslovili Rubens: Metamorfoze. Vendar naslov ne črpa iz ikonografske obravnave priljubljenih zgodb Ovidijevih Metamorfoz, temveč izhaja iz slikarjevega načina slikanja, za katerega je značilna nenehna transformacija ter preverjanje in popravljanje značilnih kompozicij. Dinamičnost mitoloških ali bibličnih prizorov, ki jih je večinoma slikal na platna velikih dimenzij, so pogosto posledica prav te neutrudne slikarjeve težnje po popravljanju in preslikovanju. V središču razstave bo torej tehnika in ustvarjalnost tega slikarja, ki je že v časa življenja dosegel neverjeten sloves in s svojo uspešno delavnico zapustil obsežen opus približno 1.500 slik. Posebej so povpraševali po njegovih oltarnih delih, ki so bili mojstru velike in dramatične kompozicije posebej dobrodošel medij. Vendar, kadar je na evropskih dvorih beseda nanesla na Rubensa, ga niso opevali le kot slikarja, ampak se je izredno karizmatičen sogovornik izkazal tudi kot spreten diplomat.

Leto 2018 bo pripadlo Pietru Brueglu st.
Osem let, preden se je leta 1577 v Siegnnu v Vestfaliji rodil Rubens, je svet zapustil umetnik, ki je pripadal drugi dobi. Če velja Rubens za enega največjih mojstrov baroka, je Pieter Bruegel st. (1525/30–1569) ena ključnih figur severne renesanse. Številka njegovih do danes ohranjenih del je bistveno manjša. Komaj nekaj več kot 40 slik so našteli umetnostni zgodovinarji in ker je daleč največji delež teh v lasti dunajskega Umetnostnozgodovinskega muzeja, so na Dunaju na slike tega nizozemskega mojstra posebej ponosni. Bruegel bo osrednje ime razstavnega programa muzeja v letu 2018. Oktobra bodo odprli to, kar napovedujejo kot prvo večjo monografsko razstavo mojstrovih del. Odprta bo do januarja 2019, ko bo minilo 450 let od Brueglove smrti.

Tretjina ohranjenega opusa v dunajskem muzeju
Tudi Brueglova dela so že v restavratorski delavnici muzeja, kjer so pred kratkim odprli svoja vrata, da si lahko javnost ogleda, kaj pripravljajo. Brueglovo postavitev napovedujejo kot veliko senzacijo, saj zaradi občutljivosti njegovih tabelnih slik številni muzeji te neradi posojajo drugim ustanovam. Posojena dela bodo toliko dragocenejše dopolnilo napovedane postavitve, ki naj bi ob delih v muzejski hrambi dovolj lepo zaokrožila nam poznan Brueglov opus. Za tako velik delež Brueglovih del, ki nedvomno predstavlja enega izmed vrhuncev zbirke, čeprav v muzeju hranijo impresiven pregled zgodovine zahodnoevropske umetnosti, se morajo zahvaliti okusu Habsburžanov, ki so že v 16. stoletju pridobili precej umetnikovih slik. V Umetnostnozgodovinskem muzeju je skoraj tretjina poznanih del Pietra Bruegla st., čigar umetnost je še danes relevantna referenca številnim ustvarjalcem, ne zgolj likovnikom, ampak navdih pri njem enako zavzeto najdejo tudi pesniki in cineasti.