Kdo skrivnostna Klimtova portretiranka sploh je, ostaja neznanka. Foto:
Kdo skrivnostna Klimtova portretiranka sploh je, ostaja neznanka. Foto:
Klimt je večino svojega življenja preživel na Dunaju in prav tam je v Belvederu na ogled tudi izvirnik njegovega dela Poljub, katerega kopije v obliki plakatov in razglednic krasijo stene na vseh koncih sveta. In prav ta Poljub je spremenil svet, saj je v sliko Klimt ujel optimističnega duha prihajajoče moderne dobe, ki je za vedno spremenila slikarstvo. A kljub temu je umetnik v Avstriji v življenju prejel več kritik kot pohval; njegovo slikarstvo so opisovali kot zgolj dekorativno, medtem ko so ga v tujini bolj cenili. Foto: EPA
„Pokazati modernemu človeku njegov resnični obraz.“ Tako je namen secesije oziroma nove dunajske umetnosti povzel arhitekt Otto Wagner.

V dunajskem Umetnostnozgodovinskem muzeju bodo od 23. maja do 31. avgusta v prvem nadstropju razstavljali sliko Gustava Klimta Portret dame z lila ovratno ruto, ki je nekaj časa veljala za njegovo najzgodnejše ohranjeno delo, naslikano pri zgolj 17 letih - a so jo nato predatirali na 15 let poznejši datum. Restavratorji so namreč po čiščenju ocenili, da je morala nastati leta 1895 ali pozneje (tako sklepajo zaradi impresionistične "obdelave" portretirankine kože. Tudi rožnati, svetlo modri in oranžni odtenki so bolj značilni za njegovo ustvarjanje v drugi polovici devetdesetih let.)

Sliko bodo razstavili v sklopu razstavne serije Osebni pogled, ki je namenjena predstavljanju izjemnih in običajno širši javnosti manj poznanih del iz muzejske zbirke.

Spomin na umrlo sorodnico ali ženo?
Zgodovinarje še vedno intrigira identiteta portretiranke, ženske v tridesetih letih. Ovalni format sugerira, da je portret morda nastal pri tako izrezani fotografiji, morda mladenke, ki je medtem že umrla. Dejstvo, da je slika podpisana, pomeni, da je najverjetneje končana, zlati del na dnu pa je bil mogoče mišljen za spominsko inskripcijo.

Gustav Klimt (1862-1918) se je rodil na Dunaju, kjer je obiskoval šolo za umetno obrt. Od leta 1879 je delal pri slikarju Hansu Makartu, leta 1883 pa je odprl lasten studio, specializiran za stensko slikarstvo. Leta 1897 je na Dunaju ustanovil umetniško skupino Dunajska secesija (Wiener Sezesion). Umetniki secesije so se upirali tedanji klasični umetniški smeri in si prizadevali za preporod umetnosti.

V letih 1900-1903 je Klimt ustvarjal stropne alegorične poslikave za Univerzo na Dunaju, ki pa so zanetile pravi škandal. Začetek nove ustvarjalne faze v njegovem delu je pomenil Beethovnov friz, nastal za XIV. secesijsko razstavo leta 1902. V njej sta bili v ospredju ornamentika ter zlata barva, svoj vrhunec pa je doživela leta 1907/08 s sliko Poljub.

Avstrijčeva dela so z močno simboliko in izstopajočim dekorjem slavila čutnost in udobje takratnega časa. Upodobljena pa je bila tudi temna stran človeške eksistence: ogroženost, smrt in propad. V poznih letih ustvarjanja je "zlato fazo" nadomestil dekorativno-ekspresionističen slog, usmerjen k uporabi barv. Umrl je Dunaju, kjer ga je leta 1918 zadela kap.