France Kralj (1895-1960) je že ob svojem nastopu razburkal tedanjo javnost in ustaljene likovne kanone ter tudi pozneje nadaljeval z uveljavljanjem novih poti. Trenutnim zapovedim se je zoperstavljal, s svojo ustvarjalno močjo pa mu je uspelo utemeljiti novo obdobje slovenskega ekspresionizma.

Kraljevo zbirko tako že več kot trideset let dopolnjujejo z donacijami in nakupi, do danes so v kostanjeviški galeriji vsega skupaj zbrali 533 likovnih umetnikovih del. Sem sodi tudi lanska donacija, ki jo je Galeriji Božidarja Jakca podaril umetnikov sin Zlat Kralj. Gre za 50 likovnih del iz različnih Kraljevih ustvarjalnih obdobij - 30 slik, 20 reliefov in deset kipov, ki omogočajo dodaten vpogled v umetnikovo ustvarjalnost. Donacija bo razstavljena do 29. maja in pozneje delno vključena v kostanjeviško stalno zbirko Kraljevih del.
France Kralj se je leta 1895 rodil v Zagorici v občini Dobrepolje, leta 1912 pa je končal šolanje na oddelku Strokovne šole za lesno in kameno kiparstvo Umetno-obrtne šole v Ljubljani. Leta 1919 je končal študij na kiparskem oddelku dunajske likovne akademije, slikarsko pa se je izpopolnjeval na praški akademiji.

Prepričan o svojem prav in kakovosti svojega dela, ki je temeljilo na njegovem kredu in novem gibanju na likovnem področju zgodnjega 20. stoletja, je ne glede na vsa nasprotovanja z znanjem, sugestivno močjo in avtoriteto vztrajal in se v celoti posvetil umetniškemu ustvarjanju, so zapisali v kostanjeviški galeriji.

Vzdrževanje modernistične kontinuitete
Kraljevo ime je med letoma 1920 in 1923 sinonim slovenskega ekspresionizma v vseh likovnih zvrsteh. Sredi dvajsetih let je nato opustil filozofsko poglobljeno tematiko in se v oblikovno dovršenem slogu tako imenovane nove stvarnosti posvečal motiviki vsakdanjega življenja. Trideseta leta oziroma svoje zrelo obdobje je zaznamoval s prepletom oblikovnega mojstrstva in izraznega kolorizma. V predvojnem nazadnjaškem in povojnem ideološkem ozračju je vzdrževal modernistično kontinuiteto, z izbiro motivike pa se je bojeval proti takrat čedalje večji ideologizaciji umetniškega sporočila.