Gre za realistično delo Après la lecture (Po branju), ki jo je leta 1865 naslikala Alix Marie de La Pérelle-Poisson, iz Muséeja de la Chartreuse pa je izginila septembra leta 1918 med prenosom zbirke v kraj Valenciennes. Slika je pristala v Nemčiji, leta 1959 jo je berlinski Alte Nationalgalerie podaril zasebni zbiratelj, da je nekoč sodila v zbirko v Douaiju, pa so po poročanju The Art Newspaper pred kratkim ugotovili nemški preiskovalci provenienc umetnin.
Slika dekleta z zaprto knjigo v rokah je zdaj del razstave Sauve qui veut: des musées mobilisés, 1914-18, ki so jo v Douaiju pripravil skupaj z muzejem Forum antique de Bavay, namen postavitve pa je opozoriti na prizadevanja predanih arheologov, muzejskih kuratorjev in drugih strokovnjakov, da bi med nepredvidljivimi vojnimi časi na varnem

ohranili kulturno dediščino. Zlasti v severni Franciji so številni muzeji odigrali pomembno vlogo pri hrambi dragocenih spomenikov in umetnin, skulptur ter drugih del iz zasebnih zbirk. Postavitev pa je prav tako opomin, da številne tedaj ukradene dragocenosti še vedno ostajajo v nepravih rokah.

Postavitev je začetek obsežnejšega projekta Vojna in mir, v katerem sodeluje kakšnih 50 muzejev najsevernejše francoske regije Nord-Pas-de-Calais, ki je bila zaradi svojega

obmejnega območja takšnemu plenjenju izpostavljena večkrat v zgodovini. Pripravljajo več razstav, do leta 2018 pa naj bi na strani www.musenor.com uredili tudi bazo podatkov z umetninami, ki so izginile v času prve svetovne vojne. Ob tem se povezujejo tudi z Interpolom in francoskim ministrstvom za kulturo.
Leto prej se je domov vrnil bronasti Merkur
V muzeju v Douaiju so se vrnitve slike razveselili dobro leto, potem ko jim je Muzej za lepe umetnosti v Bostonu vrnil antični bronast kipec (gre za upodobitev Merkurja), ki je iz francoske zbirke v nikoli razrešenem ropu izginil leta 1901. Antična figura je bila del bostonske zbirke od leta 1904, da je nekoč sodila v francoski muzej, pa so ugotovili potem, ko so se kuratorji arheološkega muzeja v francoskem mestu v Bavayju na bostonske kolege obrnili s prošnjo, da jim kip posodijo za začasno razstavo. Ko je Victoria Reed iz bostonskega muzeja preverjala lastništvo kipa, kar je ustaljen postopek pred posojanjem del, je ugotovila, da sodi v Douai. Zadnji dvom je izničila primerjava kipa z njegovo fotografijo iz 19. stoletja, na kateri so jasno razvidne identične poškodbe. Bostonski muzej je zate, umetnino brez pomislekov vrnil francoski muzejski hiši.