Freske datirajo v 3. in 4. stoletje pr. n. št, v čas, ko je na območju Paestuma živelo ljudstvo Lukanijcev.

Dragocene slikarije prikazujejo ženske, ki pozdravljajo vojščake na konjih, in može, ki se z vojnim plenom vračajo domov; spet drugje je upodobljen mlad moški, ki hodi ob oslu.

Nič kaj nežno odstranjevanje
Ukradene so bile z ene od grobnic v Paestumu, najverjetneje v sedemdesetih letih minulega stoletja. Tatovi so jih za lažji prenos razrezali - vsaka freska ima zato po dolžini veliko razpoko - in jih kasneje morda celo retuširali. Danes jih tako ni več mogoče postaviti v izvorno celoto, saj sta neznani tudi njihova izvorna lokacija in vsebina grobov, katerim so pripadale.

"Kapitan" jim je padel v naročje
Policija je artefaktom prišla na sled zato, ker je zloglasen tihotapec z umetninami, oblastem znan kot "Kapitan", umrl v prometni nesreči. V razbitini njegovega avta so našli na tisoče fotografij arheoloških najdb. Policijsko enoto, zadolženo posebej za iskanje ukradenih italijanskih umetnin, je sled pripeljala do italijansko-švicarske meje (Campione d'Italia), kjer so zaklad tudi našli, in ga pripeljali v Rim.

"Razstaviti tako monumentalne freske iz tistega časa je nekaj izjemnega. V Paestumu jih je sicer več sto, vendar je samo nekatere mogoče videti. Je pa prav vsaka grobnica edinstvena," je dejal direktor arheološkega najdišča Peastum Gabriel Zuchtriegel.

Najdišče pod Unescovim okriljem
Arheologi so med izkopavanji v šestdesetih letih minulega stoletja v Paestumu odkrili okoli 200 grobov Lukanijcev, ljudstva, ki je tam živelo, preden je mesto prišlo pod Rimljane. Arheološko najdišče Paestum, ki je vpisano na Unescov seznam naravne in kulturne dediščine, se ponaša tudi s tremi antičnimi templji, ki so med najbolj ohranjenimi na svetu.

V Muzeju karabinjerjev bodo freske na ogled do 10. januarja, nato jih bodo vrnili v Paestum.

Dokler bodo naročniki in kupci, bodo tudi tatovi
Zuchtriegel, 34-letni nemški arheolog, eden od več tujcev, ki so letos (po javnem razpisu) prevzeli vodenje nekaterih italijanskih muzejev, je še povedal, da se podobne kraje še vedno dogajajo. In te težave ne bo mogoče rešiti, dokler bodo brezvestni trgovci z umetninami pripravljeni kupovati umetnine dvomljivega izvora, je poudaril.

Italijanski minister za kulturo Dario Franceschini je na tiskovni konferenci kot podoben primer navedel plenjenje militantov Islamske države, ki nato služijo s preprodajo dragocenih predmetov in ostankov.