Med 40 Giacomettijevimi mojstrovinami je v Vili Borghese mogoče videti znameniti bronasti kip korakajočega moškega, ki je v dramatičnem kontrastu z umetninami, kot sta Berninijev David ali Canovova Pauline Borghese.

Dela Alberta Giacomettija (1901-1966) so prispodoba krhkosti, so okostja, ko je umetnik iz njih odstranil meso in dušo, medtem ko dela italijanskega baroka in neoklasicizma s svojo mesenostjo izzovejo čudenje.

"Ne gre za tekmovanje med kipi"
Giacomettijeva Sloneča ženska, ki sanja iz leta 1929 in njegov Padajoči moški iz leta 1950 poglede obiskovalcev Vile Borghese odtegujeta "težkim" mojstrovinam, kot sta Berninijeva Apolon in Dafne.

"Ne gre za tekmovanje med kipi, temveč smo obiskovalcem želeli ponuditi priložnost, da neposredno zaznajo razlike in podobnosti med deli, še posebej pri obravnavi človeškega telesa," je dejala direktorica muzeja Anna Coliva.

Izdelan odnos do preteklosti
Po besedah kuratorja razstave Christiana Klemma pa je bil Giacometti eden redkih modernih kiparjev, ki je imel zelo izdelan odnos do preteklosti, še posebej do umetnosti starega Egipta in njenih stiliziranih, skoraj simetričnih form.

Giacometti se je rodil v Stampi v švicarskem kantonu Grisons. Študiral je v Ženevi, Rimu in Parizu. Sprva je slikal v kubističnem in postkubističnem slogu. Njegove slikovne deformacije so že nakazovale poznejši osebni slog.

Znan je postal po razpotegnjenih, tankih figurah v bronu, ki so učinkovale kot nadrealistične metafore.