V stalni arheološki zbirki Posavskega muzeja Brežice bodo danes ob 18.00 odprli arheološko razstavo Rimsko grobišče Dvorce pri Čatežu in hišaste žare kot pomnik davnega religioznega doživetja. Pripravili so jo ob prevzemu arheološkega gradiva, ki so ga odkrili pri izkopavanju novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Po podatkih Posavskega muzeja Brežice bodo na razstavi ob gradivu z najdišča Dvorce pri Čatežu predstavili še hišaste žare z najdišč Gorenja vas pri Žumberku, Beletov vrt v Novem mestu in Draga pri Beli Cerkvi. Nekaj omenjenega razstavnega gradiva so jim posodili zagrebški Arheološki muzej, ljubljanski Narodni muzej Slovenije in novomeški Dolenjski muzej, so dodali.

Pretežno slovenske najdbe
Hišaste žare imajo delno zaprt zgornji del, ki naj bi simboliziral hišo, njihov zaključek pa je v nekaterih primerih plastično oblikovan s podobo petelina ali človeške maske. Do zdaj so jih odkrili pretežno na območju jugovzhodne Slovenije, nekaj pa so jih našli tudi v okolici Zagreba.

Največ so jih odkrili na Dolenjskem oziroma na območju Novega mesta in Drnovega pri Krškem, sicer pa na širšem območju, ki so ga nekaj desetletij pred prihodom Rimljanov na današnje slovensko ozemlje naselili keltski Latobiki. Po mnenju arheologov je pojav hišastih žar povezan s čaščenjem lokalnih božanstev.

Tovrstne žare so se pojavljale v grobovih vse od približno leta 50 pred našim štetjem do srede 3. stoletja našega štetja. Ta oblika žare je bila v uporabi dobrih tristo let, kar je ob pestri ponudbi bogatega rimskega posodja dolga doba in priča o kakovosti domačih lončarjev. Po drugi strani so hišaste žare najvidnejša in najizvirnejša materialna zapuščina Latobikov.